Slovenija je junija lani na podlagi ocene njenih proračunskih in reformnih ukrepov dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem, poslovno okolje in tudi boj proti korupciji.

Ta priporočila so sicer ključna postaja v evropskem semestru, ciklu evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, uvedenem s ciljem tesnejšega usklajevanja in preprečitve novih kriz v evrskem območju. Tokratni evropski semester je komisija sprožila konec novembra lani, ko je objavila ocene osnutkov proračunov evrskih članic in poročilo o gospodarskih neravnovesjih.

Komisija se je takrat odločila, da bo znova temeljito pregledala gospodarsko stanje Slovenije in tako preverila, ali se presežna makroekonomska neravnovesja zmanjšujejo ali povečujejo.

Edini dve leti zapored na tapeti

Slovenija je edina članica unije, za katero je komisija doslej dve leti zapored ocenila, da se sooča s presežnimi neravnovesji. V Bruslju opozarjajo predvsem na preveliko zadolženost in šibko upravljanje podjetij, na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.

V temeljiti analizi, ki jo bo predvidoma objavila marca, bo komisija ocenila, ali se neravnovesja zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek.

Grozi nam celo globa

Če komisija to stori, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Na javnofinančnem področju pa je komisija novembra ocenila, da je osnutek proračunskega načrta Slovenije za leto 2015 pretežno skladen z evropskimi proračunskimi pravili, a država mora sedaj izvesti načrtovane ukrepe, da bo letos javnofinančni primanjkljaj dejansko spravila pod tri odstotke BDP.