V nadaljevanju preberite: 

• Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih ukinja avtomatsko odtegovanje sindikalne članarine od plač zaposlenih.
• Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati menijo, da gre za napad na sindikate in socialni dialog.
• Slovenska demokratska stranka in NSi trdita, da spremembe le zagotavljajo prostovoljno plačevanje članarine in večjo zasebnost članov sindikatov.

Zakona o delovnih razmerjih delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Stranke aktualne vlade ocenjujejo, da je skrajšani postopek obravnave povsem neprimeren.

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je opozorila, da so poslanci SDS in NSi predlog vložili, potem ko so sindikati izrazili ostro nasprotovanje interventnemu zakonu in zbrali več kot 47.000 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma."Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep," je ocenila.

Foto: Saša Despot nataša avšič bogovič

"Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika"

Prepričana je, da se na ta način udejanja madžarski model slabitve moči sindikatov. Pod vlado Viktorja Orbana. Na Madžarskem je leta 2024 prišlo do ukinitve avtomatskih odtegljajev članarin v javnem sektorju in do popolne prepovedi sindikalnega organiziranja v oboroženih silah, že leta 2021 pa tudi do prepovedi kolektivnega pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, na primer v zdravstvu, je povzela. "Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika," se boji.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna ter sokoordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da je bila Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja mišljena kot država, ki je upoštevala socialni dialog. "Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati," je dejal. Predlog novele zakona o delovnih razmerjih gre mimo socialnega dialoga in javne razprave.

Pred "hitenjem, histerijo in maščevalnostjo" je posvarila tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot, ki poudarja, da spremembe temeljnega zakona za urejanje delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo in redni postopek. S predlogom se po njenih besedah slabi organiziranost delavcev, "to pa je v nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in avtonomije socialnih partnerjev". V SD zavzemajo se zavzemajo za vpis socialnega dialoga v ustavo.

Foto: Klara Gojčič/Državni zbor Jelka Godec

Godec: "Članarino naj plačuje tisti, ki to želi"

Ne spreminja se veliko materije, je odločitev za skrajšani postopek v imenu predlagateljev utemeljila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in zavrnila očitke o omejevanju delovanja sindikatov. "Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da nekdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu." Prihodnji opoziciji je očitala, da je v preteklosti sama "črno na belem omejila stavko" zdravniškega sindikata Fides, ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opraviti v tem času.

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je nanizal več argumentov v prid spremembam zakona. Poudaril je, da sistem obveznega ali prisilnega članstva v katerikoli organizaciji zasebnega prava v 21. stoletju v sodobni demokratični družbi ni primeren. Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno, če delodajalec prek svojega računovodstva neposredno odvaja članarino sindikatu, pa je seznanjen s tem, da je neki delavec včlanjen v sindikat, zaradi česar lahko pride do pritiskov nanj. Ob tem se je zavzel še za poseg v zakon o reprezentativnosti sindikatov, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni.

Foto: Matija Sušnik/Državni zbor Katja Kokot

Kokot o sindikalistu, ki bi ukinil ESS

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot, ena od poslank, o kateri bo na prihodnji seji tekla razprava zaradi prijave o kršitvi etičnega kodeksa, je predstavila stališče predsednika Sindikatov Podravja Milana Mesariča, kjer podpirajo tako interventni zakon kot spremembe zakona o delovnih razmerjih. Mesarič vodi sindikat, ki ni reprezentativen, zavzema pa se za ukinitev Ekonomsko-socialnega sveta, kjer da sindikalne organizacije "le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost".

dezurni@styria-media.si