Izdelani iz kvašenega testa, ocvrti v olju, polnjeni z nadevom, po navadi z marelično marmelado, to so pustni krofi. Celoten postopek priprave, od testa do končnega izdelka, traja tri ure, kar vključuje deset minut mešanja, dvajset minut oblikovanja ter vzhajanja in cvrtja, ki traja dve uri in 30 minut, smo med drugim slišali med nedavnim obiskom pekarne. 

Pa veste, zakaj jih jemo ravno za pusta? O tem, zakaj so krofi tako značilna pustna jed in od kod izhajajo, smo se pogovarjali z etnologinjo in predavateljico na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled Božo Grafenauer. 

Foto: Saša Despot pustni krofi Grafenauer pove, da razvojne korenine krofov segajo v prvo polovico 19. stoletja in so povezane z dunajsko dvorno kuhinjo. Takratni krofi so bili bistveno manjši in ocvrti na maslu, nadevani pa so bili z brusnično ali marelično marmelado. Krofi so se razširili po takratni monarhiji, Slovenci smo jih prevzeli in si jih prilagodili našemu načinu življenja in načinu življenja naših prednikov. Naši krofi so se razlikovali od "cesarskih" po načinu priprave, velikosti in nadevih. Sprva so pripravljali nenadevane in ocvrte na svinjski masti.

Prve krofe dunajske kuhinje naj bi pripravljala kuharica Cecilija Krapf. Po njej so se krofi prvotno imenovali Cilli Kugeln (Cilkine kroglice), pozneje pa Krapfen (krapi). Etimološka razlaga pa začetek krofov postavlja v veliko starejši čas. Beseda krapfo je v stari visoki nemščini pomenila kljuko, kavelj ali krempelj in je ponazarjala obliko ocvrtega testa. Prvi "krofi" so bili nepravilnih oblik z izrastki, ki so spominjali na kremplje.

Zato jih v Sloveniji jemo v glavnem za pusta

Foto: Anže Petkovšek kurenti Za pusta mora biti hrana čim bolj mastna, nasitna in vsak se je moral do sitega najesti, tudi živina, saj je veljalo prepričanje, da kdor se tega dne ne naje, bo vse leto stradal. Še danes vse pustne maske na Slovenskem pobirajo darove, da si po končanih obhodih naredijo skupno pojedino.

Pustne jedi so zato nasitne, mastne npr. sveže ali prekajeno svinjsko meso, svinjska glava, svinjska pečenka, klobase, zelje, repa, ocvirkova potica (špehovka), krofi, flancati, miške … - pustni čas sovpada tudi z zadnjimi kolinami pred pomladjo. Zaradi bogato obloženih miz in veseljačenja je bil pustni čas tudi čas porok. O tem priča slovenski pregovor: Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste!

Foto: Saša Despot pustni krofi Včasih so bili krofi sprva le praznična pustna jed iz kvašenega testa, ocvrti na maslu, svinjski masti ali olju. Nadevi krofov so bili večinoma marmeladni, v sodobnem času pa jih uživamo vse leto, ustvarjalci krofov so tudi zelo inovativni, kar kaže na pekovsko ustvarjalnost ljudi pri nas.

Foto: Saša Despot pustni krofi

Verjetno pa so pri nas še vedno najbolj poznani trojanski krofi, ki jih množično izdelujejo od 60 let 20. stoletja dalje.

vanda.levstik@styria-media.si