Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi obstaja že od leta 2000. Pri njegovem delovanju pa ne gre samo za gastronomsko in materialno plat, temveč tudi za poezijo in poetiko praženega krompirja, kar dokazuje društvena himna, ki sta jo začela Mojmir Sepe in Dušan Velkavrh , nadaljevali pa Luj Špohar , Tomaž Domicelj in Zoran Predin . Poleg tega gre tudi za kiparske dosežke, kjer je akademski kipar Peter Mali oblikoval koloradskega hrošča, ki je prepoznavni znak društva, in še nekaj mojstrovin na temo krompirja.
|
Stane Menard, predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot
samostojne jedi, s ponosom in ljubeznijo govori o praženem krompirju. © Jure Tomc
|
Največji družabni dogodek prijateljev praženega krompirja je Svetovni festival praženega krompirja, ki je že evropsko priznan. Hkrati je ta dogodek pomemben tudi za promocijo Slovenije in naše kulture ter za lokalni turizem, saj se festival seli iz pokrajine v pokrajino. Pražilci praženega krompirja so znane gostilne, društva in posamezniki, ki se oblikujejo v kuharske ekipe in po svojih mojstrskih recepturah pripravijo praženega za brezplačno degustiranje med obiskovalci.
Prvi svetovni spomenik krompirju
V Evropo je krompir prišel iz Čila in Peruja, v naše kraje pa ga je prinesla Marija Terezija v času avstrijske monarhije in tako Slovence rešila pred lakoto. To je bil zelo pomemben mejnik v slovenski zgodovini. V čast rjavemu zlatu, ki raste v zemlji, bo društvo v sodelovanju z občino Šenčur postavilo prvi svetovni spomenik, posvečen krompirju. Stal bo v Šenčurju pri Kranju, kjer so že znani po največjih pridelovalcih krompirja v Sloveniji. Spomenik bodo odprli z veličastno prireditvijo, ki bo 25. maja 2008. Avtor spomenika je akademski kipar Janez Pirnat .
Sicer pa se v čast praženemu krompirju člani društva večkrat srečujejo na društveni njivi v Sneberjah, kjer skrbijo za obilen in kakovosten pridelek. Pridelujejo kar 26 sort krompirja, ki je prinesen iz Češke, Japonske, Peruja, Madžarske in Semenarne Ljubljana.