Državni Telekom je lani za sponzoriranje namenil kar 3,45 milijona evrov. Na drugem mestu družb v državni lasti, ki so lani razdelile največ denarja v obliki sponzorskih in donacijskih sredstev, pa se je z 1,1 milijona evrov znašla Luka Koper.

Prepoved sponzoriranja

Da je agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) od podjetij zahtevala te podatke, ministrstvo za finance (MF), ki jih je dobilo, pa se jih je odločilo objaviti, je poskrbel anonimnež. Ta je na spletni strani Predlagam.vladi.si napisal, da naj vlada državnim podjetjem, ki “za sponzoriranje namenijo ogromna sredstva”, sponzorstva prepove, razen če gre za humanitarne namene ter projekte za otroke in invalide.

Vlada nima pristojnost

MF je v odgovoru na predlog, potem ko je dobilo vpogled v številke, pojasnilo, da “vlada po sedanji zakonodaji nima pristojnosti sprejemati odločitev, ki bi družbam v državni lasti lahko omejevale izdatke za sponzoriranje”. Ima pa po njihovem mnenju za ukrepanje dovolj vzvodov AUKN, če presodi, da si je “neka družba v državni lasti povzročila preveč stroškov iz naslova sponzorstva (glede na koristi, ki jih je sponzorstvo prineslo)”.

Je pa prav agencija, da bi področje postalo transparentnejše, že oktobra lani sprejela priporočilo št. 6, v katerem je priporočila družbam, da “za doseganje čim višje ravni transparentnosti na spletni strani družbe takoj po sklenitvi objavijo vse posle donatorstva in sponzorstva z navedbo upravičenega prejemnika in vrednostjo sklenjenega posla”.

Spletna stran Luke Koper tako razkriva, da med drugim sponzorska sredstva namenjajo koprskim športnim klubom, gledališču in Pihalnemu orkestru Koper pa tudi Zvezi upokojencev Slovenije in združenju Europa Donna ter številnim drugim. Koliko so namenili komu, pa ni navedeno. Bolj transparentne so Slovenske železnice in elektrodistributerji. Ti na spletu objavljajo ne le sponzorske in donatorske pogodbe, ampak tudi vse sklenjene pogodbe.