Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je ministru za pravosodje Alešu Zalarju poslal pismo, v katerem ga seznanja s številnimi spornimi ravnanji, ki se pojavljajo v primeru tožb učiteljev zaradi premalo izplačanih plač, glede na dosedanjo sodno prakso. Po oceni sindikata gre za sodbe, v katerih mrgoli nelogičnosti in neskladnosti z dosedanjo sodno prakso, ter da 3.500 učiteljev z višješolsko izobrazbo upravičeno meni, da niso deležni enake obravnave pred sodišči, kot je je bil deležen njihov kolega leta 2007.

Vložene že pritožbe
Člani so v vzorčnih primerih že vložili ustavne pritožbe, v vseh drugih več kot tri tisoč primerih, ki še čakajo na obravnavo, pa je Sviz sodišča pozval, naj z nadaljnjimi postopki počakajo do odločitve ustavnega sodišča, da ne bi nastajali nepotrebni stroški. Podobno so sodišča v istih postopkih že čakala na odločitev vrhovnega sodišča. Vseeno pa se dogaja, da so prvostopenjska sodišča že začela razpisovati naroke, še preden bi ustavno sodišče lahko odločilo o vloženih ustavnih pritožbah. Sviz in učitelji to razumejo kot dodaten pritisk nanje, da bi pod grožnjo naraščajočih stroškov umaknili svoje tožbe.

Skrb na zaključitev postopkov v čim krajšem času
Sviz je ministru prenesel tudi skrb ob sicer neuradni informaciji, da naj bi bilo na nedavnem sestanku predsednikov delovnih sodišč dogovorjeno, da bodo zdaj, ko je znana nova odločitev vrhovnega sodišča, poskušali vse istovrstne postopke zaključiti v čim krajšem času, ne glede na vložene ustavne pritožbe. Odločitev, kolikor je bila res sprejeta, je zaskrbljujoča zlasti, ker vsebuje tudi že prejudic odločitve v posameznem postopku, pa tudi zato, ker se z razpisovanjem obravnav pred odločitvijo ustavnega sodišča popolnoma po nepotrebnem povečujejo stroški, ki v nasprotnem primeru ne bi nastajali.

Resen dvom o nepristranski obravnavi
Takšno nepotrebno ustvarjanje pravdnih stroškov, ki se lahko zaradi števila odprtih zadev resnično zelo povečajo, je po oceni sindikata neodgovorno in neracionalno, in sicer ne glede na to, ali bodo na koncu zgodbe te stroške morali pokrivati učitelji ali pa proračun. Vztrajanje sodišč pri razpisovanju obravnav tudi po tistem, ko je senat ustavnega sodišča že odločil, da bo eno od vloženih ustavnih pritožb obravnaval absolutno prednostno, je po oceni Sviza mogoče razumeti le kot pritisk na učitelje/tožnike. To vzbuja resen dvom o tem, ali so deležni nepristranske obravnave. Ne nazadnje pa je takšno neracionalno ravnanje tudi v nasprotju z določbo prvega odstavka 11. člena zakona o pravdnem postopku, ki sodišču nalaga, da opravi postopek brez zavlačevanja, vendar tudi s čim manjšimi stroški.