V nekaterih primerih, ko je bil posameznik zaposlen na zaupanje funkcionarja, nato pa se je redno zaposlil v javnem sektorju, so bile te zaposlitve "morda izvedene netransparentno oz. sporno", ugotavlja protikorupcijska komisija (KPK). Opozarja še na nenavadne prakse zaposlovanja.

Največ med Janševim vladanjem

Kot v končni analizi ugotavlja KPK, je opaziti trend večjega zaposlovanja tistih oseb v javnem sektorju, ki so zaposlitev na zaupanje izgubile v obdobju menjave vlad. Pri tem trendu prednjačita prva in druga vlada Janeza Janše, v manjši meri se izrazi tudi v zadnjem mesecu vlade Boruta Pahorja, navaja.

Ob tem poudarja, da sam trend še ne pokaže obstoja korupcije oz. klientelizma pri zaposlovanju. Dejstvo je namreč, da zaradi narave zaposlitve na zaupanje, ki preneha s koncem funkcije funkcionarja, statistično gledano v času menjav vlad zaposlitev na zaupanje funkcionarja preteče največ osebam. Ker imajo te izkušnje iz dela v javni upravi, jih precej izmed njih kariero nadaljuje v javnem sektorju.

Po navedbah KPK pa je mogoče tudi, da "v mesecih pred menjavo vlade želijo funkcionarji svojemu kadru 'urediti' novo zaposlitev v javnem sektorju tako, da izrabijo vpliv, ki jim ga daje njihov funkcionarski položaj".

A odgovora, kateri od obeh vzrokov prevladuje, brez dodatnih informacij o načinu zaposlitve oseb, ki so bile pred tem zaposlene na zaupanje funkcionarja, po navedbah KPK ni mogoče podati.

Zato je KPK način zaposlitve v javnem sektorju po zaposlitvi na zaupanje analizirala na vzorcu oseb. Po njenih ugotovitvah je 18 oseb v zadnjem mesecu delovanja zadnje Janševe in Pahorjeve vlade izgubilo zaposlitev na zaupanje ter se nato na novo zaposlilo v javnem sektorju. Vsaj pri 14 primerih je bila zaposlitev "morda izvedena netransparentno oziroma sporno".

Izbirni postopek favoriziral zaposlene na zaupanje

KPK je analizirala še vzorce zaposlitev podjetja v večinski državni lasti, pravosodnega in zunanjega ministrstva, generalnega sekretariata vlade in Mestne občine Celje.

V primeru podjetja v večinski državni lasti je KPK sporne prakse zaposlovanja ugotovila v primeru vseh treh oseb, ki so v družbi dobile zaposlitev.

Pri analizi na Generalnem sekretariatu vlade pa KPK opozarja "na prakse, ki predstavljajo tveganje za nesmotrno zaposlovanje oziroma tveganje za klientelizem pri zaposlovanju". Med drugim namreč po njenih navedbah pogoji za izbiro kandidata na razpisano delovno mesto za nedoločen čas lahko favorizirajo tiste, ki so predhodno zaposleni na generalnem sekretariatu. V nekaterih primerih je KPK opazila tudi "trend kariernega preskoka oz. hitre zasedbe visokega kariernega položaja v javni upravi".

V pregledu dokumentacije zunanjega ministrstva pa je KPK ugotovila, da imajo prednost pri pridobitvi zaposlitve za nedoločen čas posamezniki z opravljenim diplomatskim izpitom. Ker ga lahko opravljajo le tisti, ki so že zaposleni na ministrstvu, je to po oceni KPK nepravično do zunanjih kandidatov. KPK je ugotovila tudi "nenavadno prehajanje med vrstami delovnih razmerij".

Tudi pri pravosodnem ministrstvu je KPK ugotovila, da je izbirni postopek zaposlitve "bolj ali manj favoriziral osebe, ki so bile prej zaposlene na zaupanje". Pri analizi Mestne občine Celje pa je v nekaj primerih ugotovila "nenavadno pogojevanje izobrazbe v razpisu".

Komisija je analizirala tudi prakso imenovanja na zaupanje zaposlenih oseb v nadzorne svete državnih podjetij in jo označila kot neprimerno. Po mnenju KPK namreč že sam položaj zaposlenega na zaupanje pomeni veliko povezanost s političnim funkcionarjem, kar ogroža neodvisnost na položaju člana nadzornega sveta družbe.

"To odvisnost dodatno potrjuje dejstvo, da zaposlitev na zaupanje ni 'varna' zaposlitev, saj se avtomatsko prekine s prekinitvijo funkcije funkcionarja. Funkcionar lahko tako zaradi svoje velike politične oziroma družbene moči zaposlenemu na njegovo zaupanje obljubi drugo zaposlitev po koncu zaposlitve na zaupanje, v zameno pa od zaposlenega zahteva, da v nadzornem svetu deluje po njegovih navodilih," v poročilu še navaja KPK.