Konflikt po njihovem mnenju nastaja tudi, ko člani organov javnih zavodov odločajo o osebah, s katerimi so imeli osebne, poslovne ali politične stike.

Kot so pojasnili v protikorupcijski komisiji, se z omenjenimi praksami pogosto srečujejo. V komisiji se med drugim pogosto srečujejo s prakso, ko predstojnik za zastopanje javnega organa pooblasti odvetnika, s katerim ima odprto zasebno pooblastilno razmerje. Prav tako se dogaja, da član kolektivnega organa v javnem sektorju sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastila odvetniku, s katerim sodeluje tudi zasebno.

Seli se v višje kroge

Ta praksa se je uveljavila v povezavi z nekaterimi mestnimi občinami, posameznimi javnimi zavodi (med drugim s področja lekarništva in šolstva), v zadnjem času pa so jo zaznali tudi na državni ravni, pojasnjujejo v komisiji, kjer poudarjajo, da gre tu za nasprotje interesov.

V primeru, da odgovorna oseba subjekta javnem sektorju tudi zasebno pooblasti odvetniško pisarno, ki zastopa javni organ, pa gre po navedbah komisije za realno korupcijsko tveganje. V komisiji poudarjajo, da navedena tveganja obstajajo tudi, če se izberejo različni odvetniki iz iste odvetniške družbe ali pisarne.