"Trenutno se pripravlja izvedbeni načrt nacionalnega programa športa, ki med drugim predvideva številne dejavnosti v smeri izboljšave razmer študentskega športa," pojasnjujejo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Spremembe zakonodaje in učnih načrtov bi radi spremenili tako, da bi ponovno uvedli športno vzgojo kot obvezni predmet v prvi letnik vseh študijskih programov.

Ni denarja, ni športa

MIZŠ želi uvesti tudi izbirne predmete, "ki osmišljajo vsebine športa posameznega visokošolskega programa ter številne druge dejavnosti za posodobitev in povečanje kakovosti ter privlačnosti cenovno dostopnih obštudijskih športnih dejavnosti".

Ne glede na te načrte pa je Študentska organizacija Slovenije (Šos) z nacionalnim športnim programom nezadovoljna, ker po njihovem mnenju financiranje obštudijske dejavnosti ni primerno urejeno. To so sicer utemeljevali prav s tem, da telovadba ni del kurikuluma na fakultetah. "Dolgo je vlogo substituta obštudijskega športa opravljali Šos, študentski klubi in organizacije univerz, kjer so študentom omogočali brezplačno ali subvencionirano ukvarjanje s športom. Kar pa ni njihova primarna naloga," pravijo na Šosu. Dodajajo, da se je obseg teh projektov zmanjšal zaradi velikega upada njihovih prihodkov v zadnjih letih.

Študenti manj prioritetni

Šos je zato zahteval, da se obštudijski šport za študente postavi na enako raven kot šport za otroke in mladino, kar naj bi jim na MIZŠ obljubili, a se je na koncu znašel v drugi skupini po prioriteti financiranja. "Ne vidimo razloga, zakaj sploh obstaja razmejitev," poudarjajo v Šosu. Na MIZŠ odgovarjajo, da je bil prioritetni seznam izdelan le za primer, če proračunska sredstva kakšno leto ne bi zadoščala za izvajanje celotnega nacionalnega programa. Dodajajo, da bodo kot obštudijske športne dejavnosti zdaj obravnavane le tiste, ki jih izvajajo športna društva v okviru univerz. Dejavnosti, ki jih izvajajo druga društva, pa se financirajo iz drugih virov, saj so vključene v program športa otrok in mladine.