Kot je dejal minister za javno upravo Gregor Virant, pomeni to zadnji korak pred uveljavitvijo plačne reforme v javnem sektorju. Uveljavitev novega plačnega sistema je predvidena septembra. Po današnjem sprejetju novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju naj bi predvidoma 5. junija podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, nato pa naj bi predvidoma 11. junija sledili še podpisi kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

Konec reforme je Virant označil za "zmago socialnega partnerstva", saj bodo novi plačni sistem podprli vsi oziroma skoraj vsi sindikati javnega sektorja; v končni fazi je svojo kolektivno pogodbo parafiral tudi šolski sindikat.

Virant tudi z rezervnim načrtom
Novela zakona po njegovih besedah prinaša nujne tehnične popravke in prilagoditve, da bo sistem septembra lahko zaživel. "Gre za rešitev vprašanja, kako bomo plačevali tiste javne uslužbence, ki nimajo ustrezne izobrazbe za svoja delovna mesta," je pojasnil minister. Na sindikalni predlog novela ureja tudi postopek preizkusa ocene delovne uspešnosti, ki je v novem sistemu glavna podlaga za napredovanje. "Zakon pa vnaša tudi nekaj fleksibilnosti s tem, da ob prvi zaposlitvi omogoča uvrstitev uslužbenca v pet plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda," je povzel Virant.

Kot rezervno rešitev, če ne bi prišlo do podpisa vseh kolektivnih pogodb, novela omogoča, da v novi plačni sistem vstopijo tisti, ki bodo imeli podpisane kolektivne pogodbe, tako da vsi drugi ne bi "postali denimo talci ene manjše skupine ali enega sindikata".

Bo Evrosredozemska univerza zaživela?. © BOBO

SVIZ: Kolektivne pogodbe še ne podpirajo vsi sindikati javnega sektorja
Trditev ministra za javno upravo Gregorja Viranta, da kolektivno pogodbo za javni sektor podpirajo vsi sindikati, "je zavajajoča, saj je junija lani ni parafiral nobeden izmed reprezentativnih sindikatov s področja šolstva in raziskovalne dejavnosti" , so sporočili s Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). O podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor bo SVIZ sicer odločal na izredni seji 54-članskega glavnega odbora v sredo, 4. junija.

DZ sprejel novelo zakona o visokem šolstvu
DZ je po nujnem postopku s 44 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o visokem šolstvu. S spremembami se bo urad za visoko šolstvo, ki zdaj deluje pod okriljem ministrstva, preoblikoval v sekretariat sveta za visoko šolstvo. Zakonska novela poleg tega diplomantom dosedanjih univerzitetnih študijskih programov, ki so se v študijskem letu 2005/06 vpisali v magistrske študijske programe 2. stopnje, daje možnost, da se v študijskem letu 2008/09 vpišejo v študijske programe za pridobitev magisterija znanosti in doktorata znanosti, sprejete pred 11. junijem 2004.

Novela daje tudi podlago za realizacijo projekta Evrosredozemske univerze s sedežem v Sloveniji. Določa pravno podlago za razširitev mednarodnega sodelovanja slovenskih univerz z drugimi univerzami, visokošolskimi ali raziskovalnimi institucijami na območju Evropske unije. Posledično pa določa način pridobitve akreditacije visokošolskih programov mednarodnih zvez univerz s sedežem v Sloveniji.