Sprejetje novele zakona o dohodnini prinaša spremembo dohodninske lestvice. Med sedanjim drugim in tretjim razredom se bo uvedel nov davčni razred s 34-odstotno stopnjo davka, ki bo veljala za neto davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evrov.
Stopnja davka v četrtem razredu, kamor se uvrščajo zavezanci z neto davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evrov, pa se bo znižala na 39 odstotkov. Še vedno ostaja 50-odstotni razred za tiste z neto davčno osnovo nad 70.907 evrov.
S 1. januarjem 2017, ko bodo spremembe stopile v veljavo, začnejo veljati tudi nova pravila glede davčne obravnave nagrad, kot so 13. plača in božičnice. Za izplačila do višine 70 odstotkov povprečne plače po novem ne bo treba obračunati dohodnine.
Dodatna splošna olajšava za tiste z najnižjimi prejemki se zvišuje za 300 evrov na 11.166,37 evra. Višina splošne olajšave kot tudi dodatne splošne olajšave ostaja na ravni iz leta 2016. Nove ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva ministrica Mateja Vraničar Erman napoveduje za prihodnje leto.
Gospodarstveniki odstopili od pogovorov
Izpad proračunskih dohodkov, v letu 2017 bo ta znašal 106 milijonov evrov, leto kasneje pa še dodatnih 200.000 evrov, bodo nadomestili z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb z veljavnih 17 na 19 odstotkov.
Gospodarstveniki so sprejete ukrepe označili za nesprejemljive. "Ugotavljamo, da vlada naših argumentov ni upoštevala. Pri tem se je sklicevala na javnofinančno konsolidacijo, zaradi katere menda ni mogoče storiti nič več," je dejal Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške zbornice. Ob tem je dejal, da nadaljnji pogovori s predstavniki vlade in ministrstev o davčni reformi niso smiselni, dokler ne bo vlada podala jasnih izhodišč za davčno reformo.
DZ je sprejel tudi novelo zakona o davčnem postopku, ki prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga.