Del sporazuma predvideva tudi prevzem 51 odstotkov največje srbske naftne družbe Nis s strani Gazproma, za katero bo to podjetje odštelo 400 milijonov evrov, poleg tega pa bo za posodobitev družbe namenilo še najmanj pol milijarde evrov. Sporazum, ki sta ga Srbija in Rusija podpisali 25. januarja letos, tudi predvideva, da bodo Rusi v srbskem mestu Banatski Dvor postavili plinohrame, tako da bo Srbija dobila pomembne skladiščne zmogljivosti za plin.

Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt ruskega plinskega giganta Gazprom in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oziroma Slovenije, ki je tudi v igri za sodelovanje pri projektu, v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem potoval do južne Italije.

Zelena luč plinovodu tudi v Sloveniji
Pristojni odbor državnega zbora je medtem za zaprtimi vrati podprl pobudo za sklenitev sporazuma z Rusijo o izgradnji plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Predsednik odbora Jožef Jerovšek,  je dejal, da "je odbor podprl pobudo, da se pristopi k izdelavi sporazuma, kakor ga zahteva Rusija, ker tudi sami menimo, da bodo s tem na trden in transparenten način urejena razmerja, ki so povezana z izgradnjo tega plinovoda". O podrobnostih sporazuma na odboru niso razpravljali, saj se po Jerovškovih besedah priprava sporazuma šele začenja.