V študiji skoraj 3000 zdravih ljudi v Veliki Britaniji, ki jo je vodil Andrew Steptoe z londonske univerze, so odkrili, da imajo posamezniki s pozitivnim mišljenjem manjšo raven kortizola – stresnega hormona, ki ob kroničnem porastu lahko prispeva k višjemu krvnemu pritisku, povečani debelosti in zmanjšani imunski odpornosti.

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so imele ženske, ki so poročale o pozitivnih čustvih, nižje krvne stopnje dveh proteinov, ki indicirata razširjeno razdraženost telesa. Kronična razdraženost nato lahko v določenem času prispeva k različnim obolenjem in boleznim, med katerimi izstopajo rak in srčne bolezni.

Raziskovalci so dolgo nakazovali, da so srečnejši ljudje tudi boljšega zdravja, v nasprotju z ljudmi, ki so redno zaskrbljeni, sovražni in črnogledi. Ena od možnosti je, da veseli ljudje živijo bolj zdravo življenje, pravi Steptoe. Trenutni izsledki so pokazali, da so sreča in druga pozitivna čustva povezana z biološkimi odzivi, ki varujejo zdravje. Raziskava je zajela 2873 zdravih moških in žensk, starih od 50 do 74 let. Sodelujoči so zbrali šest vzorcev sline, tako da so raziskovalci lahko izmerili raven kortizola. V trenutku jemanja vzorca sline so posneli tudi trenutna razpoloženja sodelujočih. Odkrili so, da so imeli moški in ženske, ki so poročali o boljšem razpoloženju, nižjo raven kortizola ne glede na dejavnike, kot so starost, teža, kajenje, prihodek ...

Ampak pri tezi, da so srečnejši ljudje tudi bolj zdravi, ostaja vprašanje, kako postati bolj srečen. "Človeška razpoloženja niso samo stvar dednosti, ampak so odvisna tudi od socialnih odnosov in posameznikovega samouresničevanja v življenju. Ljudem moremo pomagati prepoznati stvari, ki jim dajejo pozitivna občutja in zadovoljstvo s svojim življenjem, tako da s tem posredno porabijo zanje več časa," še dodaja Steptoe.