Prva slovenska partizanska brigada je bila ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjaku, sestavljalo pa jo je več kot 250 borcev dotedanjega partizanskega bataljona. Brigadi, ki se je po ukazu poveljstva kmalu preimenovala v Drugo grupo odredov, je poveljeval Franc Rozman – Stane.

1. maja 1942 je druga grupa odredov razvila svojo bojno zastavo. Cilj grupe je bil Štajerska, zato so pri Litiji vojaki prečkali italijansko-nemško mejo in se 19. maja na Jančah uspešno spopadli z Nemci. V večdnevnih spopadih je padlo 11 partizanov, prav toliko jih je bilo ranjenih, padlo pa naj bi več kot 20 nemških policistov. Delu brigade je kasneje kljub nemški ofenzivi preko Gorenjske uspelo priti na Štajersko.

Sicer pa so bile Janče prizorišče večjega spopada že 23. maja 1869, ko so se mladi slovenski malomeščani ob podpori kmečkega ljudstva spopadli z večjo skupino Turnarjev. Tega dne se je namreč večja skupina članov nemškega telovadnega društva Turenverein iz Ljubljane odpravila na izzivalni izlet na Janče.

Osrednji govornik na slovesnosti je bil član predsedstva ZZB in v njem odgovoren za mednarodne odnose Tit Turnšek.