Predlagana novela zakona o urejanju trga dela poleg ukinitve volonterskega pripravništva prinaša tudi novost na področju beleženja občasnega in začasnega dela - evidenco študentskega dela. To pa naj bi vodila kar Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).

Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, so ob tem zapisali, da je po njihovem mnenju pooblastitev ŠOS za vodenje evidence smiselno, saj "gre za krvno študentsko organizacijo v Sloveniji, torej organizacijo vseh študentov, ki si prizadeva za uresničevanje njihovih skupnih interesov". Prav zato pa sklepajo, da bo "kot takšna bolj racionalno in optimalno izvajala funkcijo - ki je sicer v izvirni pristojnosti države - kot bi jo sama".

Stališča študentske organizacije, ki so v nasprotju z vrhovnim sodiščem, tudi stališča ministrstva!?

Pri tem pa na ministrstvu v obrazložitvi zakona navajajo, da ne vidijo  problema, četudi je študentska organizacija "pravna oseba zasebnega prava". Kot potrjuje tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, so to zagotovo vsebinsko oz. pravno nedvomno vprašljive navedbe.

Da so študentske organizacije, ki letno prejmejo več kot deset milijonov evrov sredstev, osebe javnega prava, kar je pomembno tudi zaradi dolžnosti razkrivanja pogodb in porabljenih sredstev ter spoštovati določbe zakona o javnem naročanju, je med drugim ugotovilo tudi vrhovno sodišče. Kot take pa jih razumejo tudi na računskem sodišču in informacijski pooblaščenki, kjer izpostavljajo, da ne gre prezreti, da je Ministrstvo za javno upravo vse tri ŠOU v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, 29. septembra letos vpisalo v Register zavezancev za informacije javnega značaja (RZIJZ), ki ga vodi AJPES.

Poleg ministrstva za delo takšno pravno obliko študentskih organizacij zagovarjajo le še študentske organizacije. Ljubljanska študentska organizacija je nameravala slednje zapisati celo v svoj statut. In prav Študentska organizacije Slovenije je, kot so nam potrdili tudi na ministrstvu, sodelovala pri pisanju omenjenega zakona.

Na vprašanja o omenjeni razlagi na ministrstvu odgovarjajo le: "V tem kontekstu je pravnoorganizacijska oblika ŠOS brezpredmetna."

Za vodenje evidence ministrstvo ŠOS sicer ne bi plačalo dodatnih sredstev, ampak bi vodenje in vzdrževanje evidence morali zagotoviti iz koncesijske dajatve od opravljenega začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki znaša 16 odstotkov. Zakon predvideva tudi prepoved trženja osebnih podatkov.

Obvezen e-naslov oziroma kaj vse bo v evidenci?

Evidenca študentskega dela, ki naj bi pomenila pozitiven korak k povezovanju študentov in trga dela, bo vsebovala natančne podatke o količini in vrsti dela, nekdanjih delodajalcih ter tudi pridobljeni poklicni kvalifikaciji.

Poleg drugi osebnih podatkov pa zakon prevideva tudi hranjenje elektronskega naslova in tako tudi predpostavlja določeno obvezo."Zbiranje elektronskega naslova ni sporno samo po sebi, pod pogojem, da so namen in vrste obdelave podatka ustrezno opredeljeni npr. za namen kontaktiranja ipd. Vsekakor pa bi bilo primerno, da zakon določi zbiranje tega podatka zgolj ob soglasju posameznika, saj kot že sami ugotavljate, obstoj e-naslova najverjetneje ni smiselno, da bi bil pogoj za opravljanje študentskega dela," pojasnjuje informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in dodaja, da so spremembe Zakona o urejanju trga dela prejeli v komentar v tem mesecu in mnenje pravkar pripravljajo, tako da evidenca vsekakor še ni usklajena.

barbara.erzen@zurnal24.si