"Za javni nastop sva se odločila, ker tudi več kot tri leta od smrti najinega sina od UKC Ljubljana nisva dobila odgovora, zakaj niso pomagali najinemu sinu, ki je tako rad živel," pravi oče Damjan Ojsteršek. "Nasprotno, ves čas, od trenutka, ko je pristal na infekcijski kliniku v Ljubljani in so ga tam pahnili iz tega življenja v življenje rastline, zdravniki s te klinike govorijo in pišejo le, kako dobro in pravilno so ga zdravili," dodaja oče.

Pljučnica po odstranitvi ledvice

Sebastjan Ojsteršek se je rodil kot zdrav otrok, pri devetih letih pa so mu diagnosticirali presnovno bolezen cistinozo, zaradi katere je potreboval presaditev ledvic. Še isto leto so mu presadili babičino ledvico, drugo pa naslednje leto. Prva je delovala eno leto, druga enajst let, nato pa so Sebastjana trikrat tedensko vozili na dializo. Prvo ledvico so mu odstranili leta 2008, drugo decembra 2011, ko je Sebastjan zbolel za pljučnico in imel hude težave z dihanjem. Prestavili so ga intenzivni oddelek infekcijske klinike in ga predihavali preko tubusa, pri čemer je imel roki privezani na posteljo. V agoniji zaradi dušenja si je Sebastian pregriznil jezik, od grizenja cevke zaradi neznosnih bolečin so mu izpadli zobje.

"Midva sva od 12. 12. 2011 preko Sebastijanovih SMS-jev, zlomljenih zob in nohtov doživljala, kako se je mučil, preden je padel v večno komo. Vedela sva, da se je v stiski zaradi dušenja sam ekstubiral čeprav to naj ne bi bilo mogoče," pripoveduje oče.

40 minut niso opravili reza na sapniku

Sebastjana naj bi najprej 40 minut oživljali, nato pa mu, najprej z nepravilnim rezom sapnika, znova uvedli zrak v pljuča.

"Nisva razumela in še danes ne moreva razumeti, da v taki univerzitetni kliniki s takimi medicinskimi strokovnjaki traja celih 40 minut, da uspejo opraviti rez na sapniku in bolniku omogočijo dihanje. "

Ne interni ne strokovni nadzor v UKC Ljubljana napake nista zaznala. Starša sta dogodek prijavila Zdravniški zbornici Slovenije, leta 2013 vložila kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo, ki je bila ovržena, na okrožno sodišče vložila zahtevo za kazenski pregon zdravnikov, vložila odškodninski zahtevek zoper UKC Ljubljana in vložila tožbo na okrožnem sodišču v Ljubljani proti UKC Ljubljana. Kot pojasnjuje njuun odvetnik Andrej Pitako, vsi postopki stojijo.

"Vsi ti organi so govorili le z zdravniki in omenjajo njihovo menje, z nama ni govoril še nihče iz zbornice ali tožilstva, čeprav sva bila v rednem stiku s sinom.  Niti enega vprašanja nama ni zastavil še nihče," poudarja Ojsteršek. "Sodnici je izdalo pisne izjave šest medicinskih sester in tehnikov, ki v te izjavah trdijo, da je bil najih sin ves čas normalno predihavan, čeprav v pisni vlogi UKC sodišču piše, da sta pri oživljanju sodelovali le dve medicinski sestri."

Izvedensko mnenje: zdravniška napaka

Sebastjan je po dogodku v UKC Ljubljana ostal v vegetativnem stanju, premestili so ga v splošno bolnišnico Celje, kjer se je zaradi preobilice sline 1. aprila 2012 zadušil. Izvedenec za intenzivno terapijo in pediatrijo Thomas Nicolai iz Univerzitetne klinike v Münchnu je v svojem izvedenskem mnenju ugotovil, da oživljanje ni bilo izvedeno po pravilih stroke in da je bila storjena zdravniška napaka.

"Prva prioriteta mora biti vzpostavitev dostopa do dihalne poti, vsem udeleženim bi moralo biti jasno, da tako dolga reanimacija brez predihavanja neobhodno vodi do hudih nevroloških poškodb," razlaga oče.

Starša poudarjata, da usodnih napak pred tremi leti nista mogla razkriti, ker jima, užaloščenima staršema, nihče ne bi verjel. Ker ugotavljata, da se ravnanje zdravnikov na UKC ni spremenilo, da še naprej prikrivajo napake, sta se, tudi zato, da bi preprečila podobne primere, odločila spregovoriti javno.

Na UKC Ljubljana primera ne komentirajo.

Sergeja.Hadner@zurnal24.si