Le govoriti o delavskih pravicah ni dovolj, čas je za njihovo uresničevanje, je v poslanici ob prazniku dela poudaril predsednik DZ Zoran Stevanović. Ta praznik je po njegovih besedah praznik ljudi, ki morajo ohraniti moč in nadzor nad razvojem trga dela, da delo ne bo privilegij, temveč priložnost.

Po Stevanovićevih besedah to ni praznik institucij, temveč ljudi. "To je dan, ko se ne spominjamo samo zgodovinskih bojev za delavske pravice, ampak se moramo tudi preizpraševati, ali smo kot družba pripravljeni braniti tisto, kar je bistvo dostojnega življenja: svobodno izbiro, pošteno plačilo za pošteno delo in pravico, da človek sam odloča o svoji poti," je navedel.

Poudaril je, da se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej. Negotovost postaja nova norma, prekarno delo pa ni več izjema, temveč vsakdan mnogih. Delo, ki bi moralo biti temelj varnosti, tako po njegovih besedah za marsikoga postaja vir strahu. "To ni smer, ki jo lahko sprejmemo kot neizogibno," je prepričan.

Poudaril je, da delo ne sme biti prisila, temveč izbira. Vsak posameznik mora imeti možnost, da dela, kar zna, kar želi in kar ga izpolnjuje. "In vsak mora imeti možnost, da od tega dela tudi dostojno živi. Brez strahu, brez poniževanja, brez občutka, da je le številka v sistemu," je zapisal.

Foto: Saša Despot 1. maj

Stevanović tudi o zamenjavi delavca z umetno inteligenco

Izpostavil je tudi izziv, ki ga prinašajo digitalne tehnologije in umetna inteligenca. Lahko so orodje napredka, lahko nam olajšajo delo in odprejo nove priložnosti, toda le, če jih obvladujemo ljudje, je prepričan.

"Ne smemo dopustiti, da tehnologija odloča namesto ljudi in da algoritmi določajo vrednost človekovega dela, njegovo prihodnost ali njegovo mesto v družbi. Tehnologija mora služiti človeku, ne obratno. Zato moramo prevzeti nadzor in odgovornost nad njenim razvojem, ne pa nemo opazovati, kako nam kroji življenje. Moč mora ostati tam, kjer je njeno mesto - pri ljudeh," je poudaril.

Zato po njegovih besedah ni dovolj, da govorimo o pravicah. "Danes je čas, da jih tudi uresničujemo. Da ustvarimo okolje, kjer delo ni privilegij, ampak priložnost. Kjer svoboda ni le beseda, ampak vsakodnevna realnost. In kjer človek ni prilagodljiv do točke, ko izgubi dostojanstvo," je zapisal.

"Naj nas ta dan spomni, da dostojanstvo ni nekaj, kar ti nekdo podeli. Je nekaj, kar ti pripada. In tega si ne bomo več pustili vzeti," je dodal in ob prazniku vsem državljanom čestital.

Foto: Urad predsednice RS Nataša Pirc Musar

Pirc Musar: Delo nam zagotavlja blaginjo in prihodnost

Praznik dela je po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar praznik vseh tistih, ki s svojim delom, znanjem, trudom in predanostjo vsak dan ohranjajo Slovenijo in svet v gibanju. "Vaše delo je temelj naše družbe, naše blaginje in naše prihodnosti," je poudarila v poslanici ob današnjem prazniku.

Praznik dela naj nas po njenih besedah opominja, da tehnološki napredek, ki ne vključuje človeka, ni resničen napredek. Digitalizacija, umetna inteligenca, nove oblike dela in globalne spremembe lahko prinašajo razvoj le, če hkrati ohranjamo spoštovanje do človekovega dela, njegove varnosti in dostojanstva.

Delavski boj ni le del zgodovine, živ ostaja tudi danes, je prepričana predsednica.

"Naj bo 1. maj tudi priložnost za hvaležnost - za priznanje vsakemu od vas, ki prispevate k skupnemu dobremu," je še dodala ter ob mednarodnem prazniku dela vsem delavcem iskreno čestitala.

Foto: flickr predsednice Pirc Musar Robert Golob, Borut Sajovic

Golob ob 1. maju pozval k ohranjanju delavskih pravic

Premier Robert Golob, ki opravlja tekoče posle, je spomnil, da je delo eden od temeljnih izrazov človekovega dostojanstva. Z njim se posameznik uresničuje, skupnost pa gradi svojo trdnost in prihodnost.

Zato se vrednost dela ne meri le po ustvarjenem, temveč se kaže tudi v občutku varnosti, možnosti za dostojno življenje in v prepričanju, da je trud prepoznan in spoštovan, je nadaljeval. Prav v odnosu družbe do dela se razkrije, kakšna je ta v resnici.

Spomnil je, da posledice hitro spreminjajočega se sveta, v katerem živimo, lahko občutimo tudi na trgu dela. Preoblikujejo se poklici, načini dela in pričakovanja, s tem pa tudi občutek varnosti in negotovost med ljudmi. A prav v teh spremembah se skriva tudi priložnost, da ustvarimo okolje, v katerem bo delo prihodnosti pravičnejše in bolj vključujoče. Napredek je lahko dolgoročen le, če ga ljudje tudi dejansko občutijo, je prepričan.

V takšnih okoliščinah se mu zdi še posebej pomembno, da znamo kot skupnost ohranjati zaupanje, spoštovati različnost pogledov in iskati skupne poti naprej. Stabilnost in sodelovanje namreč nista samoumevna, temveč posledica odločitev in ravnanj.

Praznik dela 1. maja praznujejo v večini držav sveta kot spomin na zatrtje delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.

dezurni@styria-media.si