Po dolgih letih pomanjkanja prostorov v domovih za ostarele, danes nobeden od domov ni popolnoma zaseden. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je skupno v javnih domovih za ostarele, pri zasebnikih s koncesijo in v zavodih za varstvo odraslih s posebnimi potrebami prostih 557 mest. 
V Skupnosti socialnih domov še vedno zaznavamo določeno mero strahu pred okužbo, ki pa je že, kot pravijo,  kar nekaj časa neutemeljen. "Zaradi visoke stopnje precepljenosti danes domovi sodijo med najbolj varne ustanove, potrjeni primeri okužb pa so zelo redki," pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti.

V prvem in drugem valu epidemije je skupaj umrlo 1917 stanovalcev domov za starejše in posebnih zavodov za odrasle, pri katerih je bila potrjena okužba s koronavirusom. Ob skupni zmogljivosti 21.321 postelj (stanje na dan 1. 1. 2021) to predstavlja 8,99 odstotka.

Neetični pogoji bivanja

Trenutno noben dom ni polno zaseden tudi zaradi tega, ker morajo imeti skladno z navodili organizirane sive cone in pripravljen krizni načrt za vzpostavitev rdeče cone. Teh med epidemijo povsod niso mogli vzpostaviti. V DSO-jih je še vedno več kot 600 triposteljnih sob, več kot 300 štiriposteljnih in več deset sob s petimi posteljami

Nekaj stanovalcev se je umaknilo v domačo oskrbo

Podatka o tem, koliko starostnikov je zaradi koronakrize zapustilo dom za starejše, v Skupnosti socialnih domov nimajo. "Po povratnih informacijah naših članov ocenjujemo, da je bilo teh odločitev zelo malo in še to zgolj na začetku prvega vala epidemije," pravi Sahernik.

Tisti, ki so  dom zapustili zaradi razmer v času koronakrize, imajo še vedno rezervirano posteljo, strošek pa krije proračun, razlaga Sahernik. To je bilo urejeno v petem paketu interventnih ukrepov s členom, ki določa, da se iz proračuna Republike Slovenije za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 krije strošek oskrbnine za čas odsotnosti stanovalca.

Zaradi koronakrize odhod v dom prelagajo

V Skupnosti sicer predvidevajo, da so se v dom zdaj vrnili že vsi oskrbovanci. Po informacijah iz domskih socialnih služb je zanimanja za bivanje v domu manj predvsem pri tistih starejših, ki so še dokaj samostojni in lahko odhod v dom za nekaj časa še preložijo.

Še vedno pa je leto ali celo več čakalne dobe za enoposteljne sobe ali sobe na varovani bivalni enoti za osebe z demenco. "Skratka čakalna doba je odvisna od zdravstvenega stanja in potreb bodočega stanovalca ter zasedenosti izbranega doma," pravi Sahernik.

Tako število oddanih prošenj ostaja približno na isti ravni, kot je bilo pred epidemijo. "Več kot 11.000 starostnikov je sicer ob oddaji prošnje označilo, da si želi takojšnje namestitve, vendar pa vsi, ki so oddali prošnje, še niso pripravljeni takoj oditi v dom. Po ocenah domskih socialnih služb je nujnih prošenj nekje med 1000 in 1500."

93 milijonov nepovratnih sredstev 

Za izboljšanje razmer v domovih za starejše bo v naslednjih dveh letih na voljo 93 milijonov evrov, gre za evropska za vspodbujanje odprave posledic pandemije covida-19. Javni razpis je že odprt, prvi rok za prijavo se izteče v sredini julija, drugi konec avgusta. Cilj je zagotoviti varno okolje prebivalcem ob izbruhu koronavirusa ali drugih nalezljivih bolezni.
Tri in več posteljne sobe naj bi odpravili, zagotovili pa naj bi tudi ločenost čistih in nečistih poti in vzpostavili sive in rdeče cone, investirali pa naj bi tudi v prezračevalne sisteme, razlaga v. d. direktorja novo ustanovljenega Direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Andrej Grdiša.