Ob petkovi obravnavi predloga Šutarjevega zakona na odboru DZ-ja so predstavniki pravosodja, romske skupnosti in nevladnih organizacij izrazili številne pomisleke. Koalicija je v nadaljevanju vložila dopolnila na večino členov, pri novih policijskih pooblastilih so bile sprejete dodatne varovalke. Predlog, o katerem bo danes dokončno odločal državni zbor, je bil nato na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, potrjen.  

Koalicijski stranki Svoboda in SD sta glede na številne očitke in pomisleke o zakonu, popravili 29 od 33 členov predlaganega zakona. Poslanci bodo danes odločali o dopolnjenem zakonu. 

Črtan člen, po katerem bi pri pregonu uporabljali tudi nezakonito pridobljene dokaze

Glavna sprememba je črtanje člena, ki bi sodnikom omogočil, da bi sodbe lahko oprli tudi na dokaze, ki so bili zbrani nezakonito. Glede tega je pravosodje podalo tehtne premisleke o členu. Odbor je izglasoval tudi, naj vlada možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov uredi ločeno.

Člen, po katerem bi policisti v tuje stanovanje ali vozilo lahko vstopili brez sodne odredbe, ostaja, z dopolnilom pa sta koalicijski stranki določili, da je vstop policije v tuje stanovanje ali vozilo brez sodne odredbe upravičen le z namenom, da se zaseže ognjeno strelno orožje. Med ognjeno strelno orožje spadajo pištole, revolverji, puške (šibrenice, karabini), avtomatsko orožje (strojnice, avtomati) in ostrostrelske puške. 

Določbe, ki bi veljale le na varnostno tveganih območjih 

Pregled stanovanja brez sodne odredbe možen le na varnostno tveganih območjih. Varnostno tvegana območja so geografsko določena območja, ki jih določi generalni direktor policije ali direktor policijske uprave na podlagi predhodne varnostne ocene. Vključen je tudi pristojni preiskovalni sodnik. Tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic bi bilo omejeno le na varnostno tvegana območja, nad tem ukrepom pa bi bil obvezen sodni nadzor. Uporabo dronov in avtomatsko prepoznavo avtomobilskih tablic bo moral odobriti preiskovalni sodnik.

Spremembe glede socialnih pomoči

Določena je izjema od izvzetja iz davčne izvršbe. Posameznik, ki ima zapadle neplačane obveznosti, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo, bo socialno pomoč še vedno lahko prejemal, a ne v denarju, temveč za neposredna plačila.

Mladoletni starši bi dobili skrbnika

Z dopolnilom so skrajšali obdobje za preverjanje razlogov za pripor v kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem po uradni dolžnosti s šest na tri mesece. Glede mladoletnih staršev koalicija predlaga, da bi center za socialno delo staršem, mlajšim od 15 let, sodišču predlagal postavitev pod skrbništvo. S tem so črtali predlagano določilo, da lahko nalogo skrbnika otroka opravlja družinski član. Z dopolnili so znižali tudi predvidene globe za tatvine ter za poškodovanje ali uničenje tujih stvari.

Pristojna ministrstva morajo vsake tri mesece, do konca leta 2026, poročati o izvrševanju zakona. Vlada lahko tudi ustanovi strokovni svet za evalvacijo izvajanja zakona.

Zakonodajna služba pripravila 55 strani pripomb

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je še pred odborom DZ-ja pripravila kar 55 strani dolgo mnenje o predlogu zakona. Med drugim je opozorila na izredno kratek čas za pripravo mnenja, pa tudi, da nekateri posegi v človekove pravice niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem in da so ob začasnih v predlogu tudi trajne rešitve, ki po svoji vsebini niso interventne narave. Po mnenju zakonodajnopravne službe predlog zakona v več določbah neposredno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, a vsi posegi niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem. Zadržke imajo tudi glede amandmajev. 

Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je poudaril, da je romska skupnost na več mestih posebej izpostavljena, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Ukrepi, katerih namen je zagotavljanje večje varnosti prebivalcev, so načeloma legitimni, vendar država ne sme posegati v človekove pravice brez spoštovanja načel sorazmernosti, pravne države ter delitve oblasti, je prepričan.

Svoboda in SD bosta zakon podprli, v Levici so zadržani. Za naj bi glasoval tudi del NSi poslanci SDS naj bi se glasovanja vzdržali. 

Če bodo poslanci danes zakon potrdili, ima predsednica države Nataša Pirc Musar osem dni časa, da zakon podpiše, v treh dneh po tem pa mora biti objavljen v Uradnem listu. Veljati pa bo začel takoj - dan po objavi, se pravi najkasneje čez dober teden.

dezurni@styria-media.si