Na pravdnem oddelku okrožnega sodišča je "prijatelj" Silva Pluta Hubert Ocvirk zaradi neupravičenega pripora včeraj od države zahteval 40 tisoč evrov. Državni pravobranilci so lani rešili 92 zahtevkov v skupni vrednosti dobrih 14 milijonov evrov, v 52 primerih so se poravnali.

Koliko primerov neupravičenega pripora je v Sloveniji, nam ni uspelo izvedeti, saj nas je Mateja Senih z državnega pravobranilstva napotila na okrožno sodišče. A tam evidence o neupravičenih priporih oziroma zaporih ne vodijo, je povedal predsednik sodišča Andrej Baraga.

Socialistična praksa

45 evrov odškodnine

za dan v zaporu dobi, kdor je bil neupravičeno zaprt ali priprt.

"Sodno prakso na področju odškodnin zaradi neupravičenega pripora ali zapora je treba spremeniti. Odškodnine so že v začetku nizke, izhajajo pa iz socialistične ureditve glede varovanja interesov države in dejstva, da človek na račun odškodnin ne sme obogateti," je prepričan odvetnik Franci Matoz .

	Odškodnina mora biti enaka škodi. Obsega pa tako materialno in nematerialno škodo kot izgubljeni dobiček. Rajko Pirnat, dekan Pravne fakultete

Da bi si morala država, ko je izkazana njena odškodninska odgovornost, z realistično ponudbo prizadevati za sklenitev poravnave, saj je sodni postopek zgolj daljši in povzroča velike stroške, meni dekan pravne fakultete Rajko Pirnat.

Pravobranilci uspešnejši
Na državnem pravobranilstvu so se v 52 primerih poravnali, po mnenju strokovnjakov celo zelo uspešno. Državni blagajni so od zahtevanih dobrih deset milijonov prihranili okoli 9,7 milijona evrov, saj so izplačali le za okoli 257 tisoč evrov odškodnin.

"V 14 primerih so oškodovanci zaradi zahtevka ali nestrinjanja s ponujeno poravnavo vložili tožbe v skupni vrednosti 910 tisoč evrov,” "pravi Senihova.

Gre za zadoščenje
Za 29 dni pripora so koprskemu županu Borisu Popoviču prisodili 2.300 evrov in približno toliko za duševne bolečine; postopek še ni pravnomočen. "V takem primeru bi vsakega sodnika vprašal, ali je za ta denar pripravljen iti za en mesec v zapor. Ali se mu zdi ta odškodnina primerno zadoščenje?" sprašuje Popovičev odvetnik Matoz.

Martin Uhernik © Žurnal24

“Vztrajal bom, da nam poplačajo trpljenje”
Koliko časa ste bili v zaporu?
Avgusta 1974 so naju z ženo obtožili umora znanca Jakoba Luzarja. Na novomeškem sodišču so naju najprej zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Tožilstvu je s pritožbo uspelo doseči novo sojenje, na katerem so me julija 1977 obsodili na osem let, ženo pa na dve leti zapora.

Kolikšno odškodnino zahtevate?
Država mi je predlani ponudila 160 tisoč evrov odškodnine za neupravičen pripor in psihične bolečine – izplačali so mi 140 tisočakov –, 145 tisoč evrov pa mi je sodišče prisodilo za nematerialno škodo. O zahtevanih 159 tisoč evrih zaradi izgube službe in zaslužka sodišče še ni začelo razsojati.

Kako je sodba vplivala na vas?
Najhuje je krivična obsodba zaznamovala otroka. Zato najbolj boli, da država ne priznava odškodnine zanju. Z denarjem bi rad pomagal prav sinu in hčerki, ki sta doživljala hude travme. Z okolico sta imela precej težav, tudi izšolati se nista mogla.

Milan Plaznik © Žurnal24

“Zaradi zdravstvenih težav sem scaI kri”
Koliko časa ste bili v zaporu?
Odsedel sem tri leta, nato pa sedem let čakal na odgovor vrhovnega sodišča, ki je zadevo vrnilo v vnovično sojenje. Lani so me obsodili pogojno na deset mesecev zapora za obdobje dveh let, višje sodišče pa je na mojo pritožbo izdalo zavrnilno sodbo.

Kolikšno odškodnino zahtevate?
Državo tožim za 2,5 milijona evrov, in sicer za tri leta na Dobu in 13 let dolg sodni postopek. Država mi je ponudila 35 tisoč evrov.

Kako je sodba vplivala na vas?
Bilo je grozljivo, saj so za osem mesecev zaprli tudi mojo ženo, kibla pa je prišla po šest in 11 let stara sinova. Imam zdravstvene težave, chronovo bolezen, stranišče moram imeti tako rekoč pri roki. Na Dobu sem dobesedno scal kri. Žena je poskušala narediti samomor, otroka sta tisto leto padla v šoli. Še danes sem brez službe, preživlja me sin.

Lojze Ude, predavatelj na Pravni fakulteti © Žurnal24

Pravica do zadoščenja
Ali lahko neupravičeno priprti ljudje pričakujejo pošteno odškodnino?
Vprašanje je, kaj pomeni pošteno. Vsekakor bi morali dobiti materialni nadomestek, nikoli pa ne bodo dobili toliko, da bi lahko krili vso nastalo škodo. Problem je v tem, da je država v teh sredstvih omejena. Je pa v obligacijskem zakoniku posebnost, da je treba človeku v takem primeru priznati delovno dobo in plačati socialne prispevke.

Kako je z odškodninami v tujini?
Pri nas je položaj podoben kot pri Germanih. Težko govorim o konkretnih zneskih in primerih, ker je vsak postopek edinstven.