Vse štiri različice še vedno predvidevajo 14 pokrajin, glede na izhodiščni vladni predlog pa so predlagane drugačne meje pokrajin predvsem v osrednjem delu države. Kot pojasnujejo v službi vlade za lokalno samoupravo so štirje variantni predlogi regionalizacije nastali na podlagi analize prispelih pripomb občinskih svetov.

Kaj je skupnega vsem različicam?
Vse variante upoštevajo predloge za spremembo imen štirih pokrajin, ki so bili predlagani v skoraj vseh občinah na njihovem območju. Tako je spremenjeno ime Podravske pokrajine v Štajersko pokrajino, ime Spodnje Podravske pokrajine v Vzhodno Štajerska pokrajino, Savinjske pokrajine v Celjsko pokrajino in Goriške pokrajine v Severno Primorsko pokrajino.  Vsi variantni predlogi vključujejo občino Ilirska Bistrica v Primorsko pokrajino, občini Radeče in Bistrica ob Sotli v Posavsko pokrajino ter občino Logatec v Notranjsko pokrajino.

1. različica - Kamniško - zasavska pokrajina

Prva različica predvideva oblikovanje Kamniško - zasavske pokrajine s 150.000 prtebivalci. © Služba vlade za lokalno samoupravo

Prva različica razdelitve Slovenije na pokrajine tako predvideva Kamniško - zasavsko pokrajino s 150.000 prebivalci na severozahodnem območju osrednje Slovenije. V to območje sta vključeni tudi območji občin Trbovlje in Hrastnik.









2. različica - razširjena Osrednjoslovenska pokrajina 

Druga različica pokrajinske razdelitve Slovenije povečuje Osrednjoslovensko pokrajino. © Služba vlade za lokalno samoupravo

Druga različica je sicer podobna prvi, le da ta upošteva mnenje šestih občinskih svetov Ribniško - kočevskega območja (Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Porok, Osilnica, Kostel) s 31.326 prebivalci, da se območje omenjenih občin vključi v Osrednjoslovensko pokrajino.







3. različica -  preoblikovana Osrednjoslovenska pokrajina

Tretja različica nekoliko preoblikuje Osrednjoslovensko pokrajino. © Služba vlade za lokalno samoupravo

Tretji predlog razdelitve Slovenije na pokrajine predvideva, da se oblikuje območje Osrednjeslovenske pokrajine, ki obsega območje MO Ljubljana in devetih občin, ki so nastale na območju nekdanjih ljubljanskih občin. Posledično pa občine Vrhniškega in Cerkniškega območja sodijo pod Notranjsko pokrajino, občine Grosupeljskega in Ribniško- kočevskega območja pa pod Dolenjsko pokrajino.



4. različica - Samostojna Ljubljanska pokrajina

Zadnja različica razdelitve Slovenije pa predvideva oblikovanje samostojne Ljubljanske pokrajine.. © Služba vlade za lokalno samoupravo

Zadnja različica pa upošteva mnenje mestnega sveta MO Ljubljana, da se oblikuje kot samostojna pokrajina. Obljubljanske občine so tako, ob predpostavki, da se število pokrajine ne poveča, vključene k sosednjim pokrajinam.

Ta teden bo DZ nadaljeval obravnavo zakonov o pokrajinah
Sicer pa v nobeni različici ni bil upoštevan predlog nekaterih občinskih svetov občin Zgornje Gorenjske (Jesenice, Radovljica, Žirovnica, Kranjska Gora), ki so predlagali ustanovitev samostojne pokrajine. Prav tako niso bili upoštevani predlogi za enotno Primorsko pokrajino. Zato se prav zaradi tega v nadaljnji obravnavi v državnem zboru obeta zanimiva razprava. Poslanci bodo tako imeli prvo možnost za razpravo o različicah že ta teden, ko bo potekala seja odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, na kateri naj bi stekla druga obravnava prvih treh pokrajinskih zakonov - o pokrajinah, njihovem financiranju in volitvah njihovih organov.