Slovenske polnilnice so namreč lani na trg dale okrog 40.000 ton plastične embalaže in v ponovno predelavo poslale 14.000 ton odpadnih plastenk. Pri tem so v komunalnih službah nastali veliki stroški transporta, ki bi jih lahko zmanjšali s stiskanjem plastenk, za kar so v kranjskem podjetju Termo Press izdelali posebne naprave.

Stisnjene plastenke omogočajo več prostora
Z zbiranjem stisnjenih plastenk v posebnih vrečah bi tako odpadel del stroškov transporta in sortiranja, meni prokurist podjetja Termo Press Božo Dukić. V tem sklopu je predstavil aparate podjetja Termo Press, ki naj bi jih uporabljali tako v gospodinjstvih kot v podjetjih, posebno v gostinskih lokalih, kjer je veliko odpadne embalaže. Aparat, ki stisne plastenko na sedmino siceršnjega volumna, stane 60 evrov za gospodinjstvo in 100 evrov za pravne osebe. Pri tem bo Dukić ministrstvu za okolje in prostor predlagal, naj vsakemu subvencionira nakup aparata. Zavzema pa se tudi za to, da bi država spodbujala zbiranje odpadnih plastenk in z uredbo določila, da se v zabojnike in vrečke lahko odlagajo le stisnjene plastenke.

Prazne plastenke so sicer last družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak, ki je zadolženo za zbiranje, sortiranje in pošiljanje plastenk v predelavo, komunalnim podjetjem pa plačuje del stroškov za zbiranje. Odpadna pet embalaža se nato za predelavo izvaža v tujino, predvsem Avstrijo in Italijo, kjer je ta material strateškega pomena.