7. avgusta lansko leto so v Mojstrani odprli Slovenski planinski muzej. Na ta dan, leta 1895, je Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp in goro s tem za vedno obeležil kot simbol slovenstva. Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila namreč v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes odraža pri pojmovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer).

Aljaž kupil vrh Triglava

Dovški župnik Jakob Aljaž je bil ena ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva. Z lastnimi sredstvi je od dovške občine odkupil vrh Triglava, naredil načrt in zgradil majhen stolp iz debele pocinkane pločevine ter z njim nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. 1,9 metrov visoki stolp s štirimi okenci in premerom 1,25 metrov je 7. avgusta 1895 s pomočnikom postavil Anton Belec, Aljaž pa je vrh podaril Slovenskemu planinskemu društvu, z željo, da, kot je zapisano v Slovenski Wikipediji "ohrani slovensko lice slovenskim goram".

Stolp so pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Temelji stolpa so bili večkrat podbetonirani. 5. avgusta 1999 so ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena, tri mesece pozneje pa je postal last države. Leta 2009 so ga hoteli preseliti v planinski muzej, vendar so se pozneje odločili, da za zdaj še ostaja na Triglavu.