Kljub pozivom za varovanje javnega zdravstva in šolstva je zasebnikov le za vzorec. Zasebnih zdravnikov je dober odstotek, zasebne osnovne šole pa so tri, a še te izvajajo program, ki ga predpiše država. Država pa je glavna celo na številnih področjih, ki naj bi jih le usklajevala (več v zgornjih okvirjih).

Imamo neučinkoviti sistem

"Cilj je učinkovitost," je o odločitvi države, kakšen sistem skrbi za prebivalce bo imela, dejal Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ne gre le za to, kolikšen bo delež javnega proti zasebnemu, ampak tudi, kakšna bo struktura obojega. Izpostavil je, da so po svetu različni sistemi – tako je ameriški zdravstveni sistem popolnoma zaseben in izjemno drag, hkrati pa izpušča celo vrsto ljudi, v skandinavskih državah pa imajo popolnoma javnega, a je še vedno zelo učinkovit. Dodal je, da se pri nas že zadnje desetletje ukvarjamo s tem, kaj bi se dalo narediti v zdravstvu, in prepričan je, da bi storitve lahko izboljšali, pri šolstvu pa je problematično predvsem razmerje med osnovnim in visokim šolstvom: "Zagotovo pa smo se tu odločili za bolj javni sistem."

"Izjemno nevarno je, ko je izvajalec zasebnik, storitve pa plačuje država. To je potencialno leglo korupcije. Sam se zavzemam za čiste rešitve, kjer imate zasebnega financerja in zasebnega izvajalca," pa je koncesijski sistem ocenil nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika Janševe vlade Bernard Brščič. Pri takem, mešanem sistemu je nujen zelo dober nadzor nad kakovostjo storitve, je prepričan. Meni, da bi moral biti zasebni sistem popolnoma ločen od javnega, pri čemer pa se lahko pojavijo težave zaradi nelojalne konkurence javnega, ki se financira z državnim denarjem.

Zdravstvo

V javni zdravstveni mreži, kjer se storitve plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je bilo lani zaposlenih 5.452 zdravnikov, od tega 683 pri zasebnikih s koncesijo. Le 68 jih je delalo popolnoma v zasebnem sektorju, torej brez denarja zdravstvene zavarovalnice. Od teh jih je največ delalo v medicini dela, prometa in športa (16) ter v splošni kirurgiji (9). Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije, ki spremlja zaposlovanje zdravnikov in zobozdravnikov, je v zobozdravstvu slika nekoliko drugačna. Od 1.355 zobozdravnikov jih je namreč precej več, 177, delalo v zasebnem sektorju in brez koncesije, večina v dentalni medicini. Podatki kažejo, da smo imeli lani 12,6 odstotka zobozdravnikov zasebnikov in le 1,2 odstotka zdravnikov v zasebnem sektorju. Podatkov o tem, koliko denarja je bilo porabljenega v zasebnem zdravstvu, nima nihče, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so povedali, da so v enem letu za opravljene storitve v javnih zavodih namenili slabih 86 odstotkov sredstev oziroma 1,6 milijarde evrov, za storitve pri zasebnikih s koncesijo pa dobrih 14 odstotkov oziroma 119 milijonov evrov.

Šolstvo

Pri nas je 50 zasebnih vrtcev, so povedali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Občine jim lahko, če imajo premalo prostora v svojih, podelijo koncesijo, tako da opravljajo javno službo. Zasebni vrtci brez koncesije pa lahko pridobijo pravico do financiranja iz občinskih proračunov, če imajo najmanj poldnevni program, en oddelek otrok in vzgojitelje s pomočniki. V zasebnih vrtcih občine financirajo 85 odstotkov programa, vendar le do višine cene v javnem vrtcu, ne pa tudi investicij. Imamo tudi tri zasebne osnovne šole (waldorfsko šolo, katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in Montessori inštitut), ki izvajajo javno priznan program, in šest zasebnih srednjih šol. Javnoveljavni program vseh zasebnih šol, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, država financira stoodstotno, pri ustanovljenih pozneje pa 85-odstotno. Enako kot vrtcem tudi zasebnim šolam ne pripada denar za investicije. Imamo še 38 zasebnih visokošolskih zavodov in dve zasebni univerzi, od tega ima koncesijo 12 zasebnih zavodov in ena univerza.

Domovi za starejše občane

Po podatkih skupnosti socialnih zavodov je bilo v začetku leta v Sloveniji 96 domov za starejše občane. Od tega jih je bilo 55 javnih (s 14.035 mesti), 39 s koncesijo, ki izvajajo javno službo (s 4.490 mesti) in zgolj dva zasebna (s 161 mesti). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti samega delovanja domov za starejše občane ne financira, ampak se financirajo iz oskrbnin varovancev in s tržno dejavnostjo, kot je razvoz hrane. Iz javne sfere se v javnih domovih in domovih s koncesijo financira le zdravstvena služba (iz ZZZS). Za investicije v javne zavode za institucionalno varstvo država na leto nameni od 3,6 do pet milijonov evrov. Zasebniki in koncesionarji pa morajo za investicije poskrbeti sami.

Glavna na trgu

Država igra pomembno vlogo tudi na področjih, ki naj bi jih samo usklajevala. Tako sta največji banki v Sloveniji NLB in NKBM v državni lasti, skupaj z Abanko, na katero ima država prek Zavarovalnice Triglav pomemben vpliv, pa obvladujejo skoraj pol trga (47 odstotkov). Tudi na področju mobilne telefonije ima večinsko državni Mobitel še vedno polovico vseh aktivnih uporabnikov mobilne telefonije, čeprav mu tržni delež počasi upada. Tudi med zavarovalnicami je največja Zavarovalnica Triglav v državni lasti. Triglav ima kar 44-odstotni tržni delež (med kompozitnimi zavarovalnicami), skupaj z Zavarovalnico Maribor (ta je v lasti Pozavarovalnice Sava, kjer je država največji posamični lastnik) pa obvladujeta skoraj dve tretjini trga. Država je večinski lastnik vseh petih elektrodistribucijskih podjetij. Tudi v Petrolu, ki ima po številu bencinskih servisov 58-odstotni tržni delež, je največji posamični lastnik država.