Preiskovalni komisiji bosta ustanovljeni, ko poslanci opravijo razpravo, ustanovljeni. Svoboda in Levica sta si sicer za ustanovitev preiskovale komisije prizadevali pol leta. Parlamentarna večina je namreč dvakrat zavrnila dnevni red izrednih sej, na katerih bi morali odločati o odreditvi preiskav. Na septembrskem zasedanju pa sta bili točki umaknjeni z dnevnega reda.

V koaliciji so takšno ravnanje utemeljevali s čakanjem na rezultat zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Volivci so novelo na referendumu zavrnili, zato bodo imeli preiskovanci možnost zahtevati ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi.

V Svobodi in Levici želijo s parlamentarno preiskavo afere Black Cube ugotoviti, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi predstavniki politike in odvetništva, zakaj so predstavniki izraelskega podjetja obiskali sedež SDS in morebitne poskuse vplivanja na izid parlamentarnih volitev 22. marca. 

Na mizah SDS rubikove kocke

Medtem ko v Svobodi poudarjajo pomen preiskave domnevnega tujega vplivanja na slovenske volitve, v SDS opozarjajo, da gre za politično pobudo, katere namen naj bi bil diskreditacija stranke. Na sejo državnega zbora so prinesli rubikove kocke in jih odložili na mize. "S to simbolično gesto smo hoteli povedati, da rubikovo kocko poznamo, Black Cuba pa ne oznamo, mi ne vemo, zakaj se gre v Blac Cubu, tako, da ne vem, o čem govorite," je pojasnil Aleš Hojs iz SDS. 

Hojs opozarja tudi, da se v zahtevi za ustanovitev komisije večkrat pojavlja beseda domnevno. "Bolj preprosto, laično rečeno, domnevajo, da je nekdo nekaj izvajal in domnevajo, ker ne vedo, kaj naj bi izvajal, da naj bi bilo to nezakonito," pravi Hojs. "Zahteva za parlamentarno preiskavo predstavlja politično pobudo, s katero želijo stranke nekdanje koalicije, ki so volitve izgubile, nadaljevati diskreditacijo, gonjo, zoper največjo vladno stranko SDS," meni Hojs. 

Hojs je posebej izpostavil navedbe o domnevnih obiskih predstavnikov Black Cube na sedežu SDS v Ljubljani in srečanjih s predsednikom stranke Janezom Janšo. Predlagatelje je pozval, naj navedbe podprejo z dokumenti Sove. "Ker so to javno zapisali v zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije, ni nikakršnega razloga, da se ta dokument Sove ne razgali, ne objavi," je dejal.

Po njegovem mnenju je sporno tudi, na kakšnih virih temelji zahteva za preiskavo. "Postavlja se torej vprašanje, ali lahko parlamentarna preiskava temelji predvsem na medijskih objavah, političnih interpretacijah, insinuacijah. In dejansko namenu diskreditirati eno od političnih strank, in za katero ni pravzaprav nikakršnih dokazov." SDS ustanovitvi komisije ne bo nasprotovala, pravi Hojs, "a bomo tudi za to, da se insinuacije, laži, predvsem pa levi politični aktivizem novinarjev, ki seveda to niso, razgalijo." 

Resnica o političnem cirkusu

"V pravni in demokratični državi nihče ne sme biti nad zakonom. To velja za tuje zasebne obveščevalne agencije, za politične stranke, za nosilce javnih funkcij in tudi za državne organe, ki imajo posebna pooblastila za varovanje nacionalne varnosti," pravi Nedeljko Todorović iz Resnice. "Poslanska skupina Resni.ca želi jasno poudariti, parlamentarna preiskava je resno ustavno orodje, ni priložnost za politični cirkus po izgubljenih volitvah." Poslanec Resnice pravi še: "Državljani od nas ne pričakujejo političnega teatra, pričakujejo resnico, dokaze in odgovornost."

Žakelj: "Obveščevalne informacije niso politični letaki"

Janez Žakelj iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus se je vprašal, od kod so nevladne organizacije pridobile informacije o prihodih letal in obiskih tujih oseb. Ob tem je namignil na možnost tujega vplivanja, vendar svojih domnev ni predstavil kot dokazane ugotovitve. "Parlamentarna preiskava mora torej odgovoriti na dve skupini vprašanj: prvič, ali je prišlo do nedopustnega tujega vpliva? Kdo ga je naročil in financiral? Kdo je pri njem sodeloval? Kakšne metode so bile uporabljene in ali je šlo za poskus vplivanja na volitve?" Na pobudo koalicije je bila včeraj ustanovljena preiskovalna komisija, ki se bo ukvarjala s tem. "Vsi se moramo zavedati, da nacionalna varnost ni last ene vlade, ene stranke ali ene politične opcije. Prav tako tudi obveščevalne službe ne smejo biti orodje nobene politične strani," pravi Žakelj. 

Svoboda: Gre za vprašanje nacionalne varnosti

"Ne zato, da bi jo izrabljali za politično obračunavanje, ampak zato, ker bo z njo državni zbor poskušal najti odgovor na to, kako zaščititi našo demokracijo in jo narediti odporno na poskuse vmešavanja tujih akterjev," je o namenu ustanovitve reiskovane komisije dejala Sara Žibrat iz Svobode. "Namen te preiskave ni zgolj odgovoriti na vprašanja in dvome, ki so se ob razkritju delovanja Black Cube porajala številnim volivcem marca letos, temveč odločno odgovoriti na poseg v samo bistvo naše samostojnosti in suverenosti," je dejala.

Druga parlamentarna preiskava bo usmerjena v domnevno nedovoljeno oziroma obvodno financiranje političnih strank. Predlagatelji želijo preveriti sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter morebiten dotok finančnih sredstev iz tujine.

dezurni@styria-media.si