Investicije v velikanske infrastrukturne projekte, državne subvencije za nakupe potrebščin, merilniki porabe električne energije – gospodarski strokovnjaki opozarjajo politike, naj ravnajo preudarno in naj ne zapravijo milijard za populistične "sezname točk za oživitev gospodarstva". Predstavljamo nekaj mnenj o ukrepih, ki jih sprejemajo gospodarstva v Evropski uniji.

1. Denar na lepe oči
Načrt nemške vlade, po katerem bi vsak odrasel Nemec dobil ček za 500 evrov, s katerim bi si lahko po svojih željah kupil dobrine ali poravnal račune za storitve, je katastrofalen, opozarjajo gospodarstveniki. Kratkoročno bi sicer spodbudil potrošnjo, vendar bi se že kmalu vse spet vrnilo na stare tirnice. Gospodarstvo od tega ne bi imelo nič, proračun pa bi bil osiromašen za 35 do 40 milijard evrov, pravi Roland Döhrn z Inštituta za gospodarske raziskave RWI. Poleg tega bi ljudje tudi v prihodnjih krizah pričakovali, da jim bo vlada na lepe oči podarila denar.

	Smo kot na bazarju. Poslanci vseh strank in lobisti vseh branž tekmujejo s predlogi, kako oživiti nemočno gospodarstvo. Toda čeprav se ukrepi slišijo vabljivo, niso vsi pametni. Učinek na gospodarstvo bo minil tako hitro, kot bodo izginili podarjeni evri. Thomas Wolf, Focus Money

2. Subvencioniranje živil
Ideja, da bi vlada skozi posebne "državne blagovne znamke" subvencionirala živila, je prav tako naletela na neodobravanje strokovnjakov. Ti opozarjajo na dve težavi: prvič – proizvajalci niso pripravljeni na takojšnja uvajanja novih blagovnih znamk, ki bi od njih zahtevala večje proizvodne kapacitete. In drugič – vzrok za zdajšnjo recesijo sploh ni bila slaba potrošnja, ampak nezaupanje med ključnimi igralci na trgih, kreditna kriza in upadanje izvoza.

3. Infrastrukturni projekti
Ideja, da bi država z velikimi vlaganji v prenovo in širitev infrastrukture ustvarjala nova delovna mesta in tako zagnala gospodarski motor, je sicer dobrodošla. Vendar pa moramo vedeti, pravijo strokovnjaki, da gradbena podjetja niso pripravljena na eksplozijo naročil. Obstaja nevarnost, da bi prišlo do drastičnega povišanja cen v gradbeni industriji, saj bi bilo povpraševanja več kot ponudbe. Poleg tega se ne da graditi od danes na jutri. Potrebni so razpisi, izbira ponudnikov, treba je računati na revizije postopkov ... taki projekti zato potrebujejo leta. Učinek na gospodarstvo bi se tako pokazal šele čez pet do deset let.

4. Inteligentni merilci porabe elektrike
Spodbujanje uporabe merilcev elektrike, s katerimi potrošniki odkrivajo največje porabnike energije v gospodinjstvih, so sicer smiselni, saj spodbujajo varčevanje z energijo in ekološko vedenje ljudi. Vendar pa z resnimi ukrepi proti svetovni gospodarski krizi nimajo nič skupnega.

Kaj torej predlagajo strokovnjaki?
Odgovor je v zmanjševanju davkov. "To bi bil pameten način, kako ljudem pustiti nekaj denarja v žepih", pravi Döhrn. Nižji davki bi po njegovem mnenju na dolgi rok razbremenili gospodarstvo, poleg tega pa bi stimulirali večjo delovno aktivnost med ljudmi – saj bi prejemali višje neto plače, s katerimi bi lahko kupovali več.