Si predstavljate službo z od štiri do pet tisoč evrov bruto osnove? Ob prevozu in prehrani vam vsak mesec prištejejo še funkcijski dodatek (nekakšen dodatek za projekt, ki ga vodite) in nadomestilo za ločeno življenje. V nasprotju s študenti, ki to jemljejo iz štipendije, vam davkoplačevalci plačajo še stroške, da se za konec tedna vrnete k družini, in celoletni tečaj tujega jezika, ker potujete in sploh odločate o pomembnih zadevah.

Sanjska služba, kajne? Priporočam, da začnete počasi snovati načrte, kako se boste na volitvah 2012 zavihteli v poslanski fotelj. Za osmišljanje kampanje imate veliko časa najbrž predvsem, če ste v večdesettisočglavi množici brezposelnih ali recimo študent. Če ste v službi, o tem tuhtajte pač v deževnih dneh ali ob koncih tedna, ko si s tistimi nekaj sto evri, ki jih k sreči še vsak mesec dobivate, ne morete privoščiti, da bi šli kam na izlet. Šefu pa čim prej povejte, da boste kot kandidat za poslanca po zakonu upravičeni do osemnajstih delovnih dni izrednega dopusta za pripravo na volitve.

Ošabneži. Izvoljenci lanskih volitev so sodeč po vprašanjih vodij poslanskih skupin, kakšne privilegije naj bi imeli, že zrejeni v kapitalce, ki iz žirafjih višav ne vidijo več, kako živi večina. Nepošteno se jim zdi edino, da plačo še vedno prejemajo njihovi predhodniki, svojih ugodnosti pa ne opazijo. Ne gre pričakovati, da bodo takšni ošabneži s komerkoli solidarni. En plačni razred, ki so se mu teatralno odpovedali, je bolj posmeh kot solidarnost. Se sploh še spomnite, čemu ste volili zanje?