Pred nekaj dnevi je na družabnih omrežjih zaokrožil posnetek, iz katerega je bilo razvidno, da je bila v enem od študentskih domov v Rožni dolini prisotna večja količina črne plesni. Plesen je bila prisotna po vsej višini roba stene, na radiatorju in ob tleh, ki jo je študentka opazila ob vselitvi in zabeležila s telefonom. Vpleteni ne želijo biti imenovani, video posnetek pa je bil iz družabnih omrežij umaknjen. 

Na Žurnalu24 smo se z vprašanji o tem, kako je lahko prišlo do tega, ali je plesen pereč problem v študentskih sobah in ali naj bodo zaskrbljeni tudi drugi študenti, obrnili na vodstvo študentskih domov v Ljubljani. 

Študentski domovi v Rožni dolini so najstarejše slovensko študentsko naselje. Nahajajo se na območju nekdanjega barja, in sicer jugozahodno od Tivolskega hriba med Svetčevo ulico, Cesto 27. aprila, Ažbetovo ulico in Škrabčevo ulico. Domove je leta 1949 ustanovila vlada Republike Slovenije, da bi rednim študentom brez stalnega bivališča omogočila nemoten študij, bivanje, prehrano in druge dejavnosti.

Danes je v Rožni dolini 14 študentskih domov, ki se razlikujejo glede tega, koliko ležišč ponujajo, kako velike so sobe in podobno. Sprejemna pisarna študentskih domov v Ljubljani nam je sporočila, da je bilo 7. avgusta 2025 v teh domovih prijavljenih približno 3.000 študentov.

Kdo skrbi za čistočo?

V študentskih domovih odgovarjajo, da sobe v vseh domovih rutinsko pregleduje higienska komisija, ki jo sestavljajo sanitarna inženirka, oskrbnik doma ter predstavnik študentov. Pregledi se po njihovih navedbah izvajajo enkrat letno in so osredotočeni na čistočo ter splošno urejenost bivalnega okolja.

Oskrbnik doma, tako navajajo, med pregledi še posebej preverja tudi tehnične pomanjkljivosti, med drugim tudi poškodbe opreme ali napake v delovanju, ki jih ustrezno obravnava. 

Foto: Anže Petkovšek Rožna dolina

"Študenti morebitne dodatne okvare ali druge pomanjkljivosti sporočajo preko interne aplikacije, kar omogoča hiter odziv in ustrezno ukrepanje pooblaščenih služb v zavodu," je za Žurnal24 pojasnil Igor Brlek, samostojni svetovalec Študentskih domov Ljubljana.

Po podatkih Agencije za varstvo okolja (EPA) plesen običajno potrebuje 24 do 48 ur, da zraste po poplavi, če so izpolnjeni ustrezni pogoji. Na tujem spletnem mestu, specializiranem za reševanje plesni, so bolj eksaktni in pravijo, da je čas, ki ga plesen potrebuje za rast in pojav, med drugim odvisen od vrste plesni, materiala, na katerem raste, in količine vlage. Ob ustreznih pogojih bo plesen začela kaliti in rasti že 24 ur po stiku z virom vlage. V treh do 12 dneh se bodo spore plesni kolonizirale, v 18 do 21 dneh pa lahko plesen postane vidna.

So glede na hiter razvoj plesni, ki se lahko pojavi že tudi v nekaj dneh, letni pregledi, ki jih izvaja higienska komisija v študentskih domovih, dovolj pogosti? Je možno, da je tako velika količina plesni ostala omejena le na en prostor?

Igor Brlek, samostojni svetovalec Študentskih domov Ljubljana: "Kar zadeva plesen kot pojav, gre največkrat za kombinacijo več dejavnikov – pogosto gre za posledico zmanjšanega pretoka zraka v prostorih, kjer so okna dobro tesnjena, a je prezračevanje neustrezno oziroma ne dovolj pogosto, zato v takšnih primerih stanovalce ob sanaciji tudi opozorimo na ustrezno prezračevanje prostorov v prihodnje. Poudarjamo, da se težave s plesnijo pojavljajo v manjšem obsegu, vendar ob zaznavi stanovalcev oziroma pooblaščenih oseb k odpravi napak pristopamo urgentno in v duhu dobrega gospodarja, skladno s zagotovljenimi finančnimi sredstvi."

Sobo preveri oskrbnik doma

Na študentske domove smo naslovili vprašanje, kakšen je postopek ob vselitvi nove osebe v študentsko sobo in kako je mogoče, da so spregledali tako veliko količino zdravju škodljive črne plesni v študentskem domu v Rožni dolini.

Foto: Profimedia Mlada punca študentka z računalnikom na postelji

Igor Brlek, samostojni svetovalec Študentskih domov Ljubljana, pojasnjuje: "Pri izselitvi se opravi primopredaja sobe, ki mora biti ob predaji čista in urejena, sobo tako ob vselitvi, kot ob izselitvi, preveri oskrbnik doma. Pred začetkom jesenskega intenzivnega vseljevanja, ki se začne sredi septembra, imajo oskrbniki navodila, da preverijo sobe po domovih, še posebej tiste, ki so bile čez poletje dlje časa prazne."

Igor Brlek: "V konkretnem primeru je očitno šlo tudi za človeško napako v postopku pregleda in predaje sobe, zaradi česar težava ni bila pravočasno zaznana in zato tudi niso bili pravočasno izvedeni vsi potrebni ukrepi."

"Morebitne pomanjkljivosti bodo odpravljene"

V študentskih domovih zatrjujejo, da so ob prejeti prijavi o pojavi plesni v omenjeni sobi študentke v študentskem domu v Rožni dolini, takoj sprožili ukrepanje. "Poleg sanacije v konkretni sobi, ki je zaključena, smo se takoj odločili tudi za ponoven pregled celotnega objekta, s ciljem preveriti morebitno prisotnost podobnih težav drugje. Morebitne pomanjkljivosti bodo odpravljene v najkrajšem možnem času. Po potrebi bomo vse stanovalce tudi pozvali k ustreznemu prezračevanju prostorov in sob," je za Žurnal24 povedal gospod Brlek.

Sanacija sobe študentke iz študentskega doma v Rožni dolini, ki je objavila video s plesnijo na družabnih omrežjih, je zaključena, v Študentskih domovih Ljubljana so se odločili tudi za ponoven pregled celotnega objekta.

Samostojni svetovalec Študentskih domov Ljubljana še dodaja: "Na splošno velja, da vse napake in prijave, ki jih prejmemo preko sistema s strani stanovalcev ali oskrbnika doma, obravnavamo prioritetno ter jih odpravljamo v najkrajšem možnem času. Sistem je vzpostavljen prav z namenom hitrega odziva in učinkovitega reševanja težav, saj se zavedamo, da lahko že manjše pomanjkljivosti vplivajo na kakovost bivanja."

Plesen lahko pusti resne in dolgotrajne posledice 

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) piše, da ima lahko plesen v prostoru lahko zelo škodljive in tudi dolgotrajne učinke na zdravje, med katera sodijo alergijska dihalna obolenja, če je oseba preobčutljiva na alergene plesni - bolezni zgornjih dihalnih poti, na primer alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu ter alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave.

Foto: Profimedia Črna plesen na steni ob oknu

V težjih primerih lahko pride do preobčutljivostnega pnevmonitisa (praviloma samo pri genetsko nagnjenih ljudeh), alergijske bronhopulmonalne aspergiloze ali alergijskega glivnega sinuzitisa. Prav tako lahko zaradi vdihavanja lahkohlapnih organskih spojin, ki jih izločajo plesni, pride do dihalnih bolezni, kot so draženje membran očesne veznice, nosne sluznice žrela in glavobol ter utrujenost.

Podobno na resnost izpostavljenosti stenski plesni opozarja tudi Agencije za varstvo okolja (EPA): plesen proizvaja alergene (snovi, ki lahko povzročijo alergijske reakcije), dražilne snovi in v nekaterih primerih potencialno strupene snovi (mikotoksine). Vdihavanje ali dotikanje plesni ali spor plesni lahko pri občutljivih posameznikih povzroči alergijske reakcije, ki vključujejo simptome, podobne senenemu nahodu, kot so kihanje, izcedek iz nosu, rdeče oči, kožni izpuščaj (dermatitis), draženje pljuč in napad astme.

dezurni@styria-media.si