Čeprav zakon za uravnoteženje javnih financ strošek povišanja dajatev za študentsko delo nalaga delodajalcem, največ posledic občutijo študentje, ki imajo ponekod že nižje urne postavke. "Do prenašanja podražitev v nižje urne postavke prihaja pri tistih delodajalcih, ki imajo z letnimi načrti fiksirane svoje proračune za študentsko delo, ter pri malih delodajalcih, ki so stroškovno in likvidnostno že tako na robu preživetja," je za Dnevnik dejal Sebastjan Česnik iz e-študentskega servisa.

Vrnilo se bo plačevanje na roko

Ker so stroški študentskega dela primerljivi z avtorskimi honorarji, nekateri delodajalci študentom predlagajo, naj se raje odločijo za slednje, saj bodo v tem primeru pri dohodnini del dajatev dobili povrnjen.

Študentski servisi ob tem opozarjajo, da bo manjše število študentskega dela, h kateremu bo prispevala tudi omejitev študentskega dela v javni upravi, vodilo v njihov propad, v določenih panogah – gostinstvu, turizmu in na prireditvah – pa se bo vrnila praksa plačevanja na roko. "Študentsko delo je postalo nekonkurenčno," opozarja Nataša Zorec iz drugega največjega študentskega servisa.