Prvo leto po pobiranju pokojninskih prispevkov od študentskega dela se najbolj črni scenariji o četrtinskem zmanjšanju dela le niso uresničili. Država, ki si letno pričakovala dodatnih 58,3 milijona, pa se je le v enajstih mesecih približala zastavljenemu cilju. Od lanske februarske uvedbe zakonodaje se je tako pokojninska blagajna na račun študentov napolnila za okoli 53 milijonov evrov.

Foto: Zurnal24/Furs Pobrani pokojninski prispevki od študentskega dela Od svojega zaslužka so večji delež - 15,5 odstotka  - prispevali študentje, še dodatnih 8,85 odstotka pa delodajalci. V zameno se študentom in dijakom prizna po en mesec pokojninske dobe za vsakih vplačanih 60 odstotkov povprečne mesečne plače.

Zavod za pokojninsko zavarovanje zaenkrat izračunov o priznani pokojninski dobi posameznikom še nima, saj bodo podatke v bazo vpisali šele do konca aprila. Saša Praček z E-študentskega servisa, kjer imajo več kot 70 tisoč iskalcev študentskih del, pa nam je pojasnila, da so si njihovi člani lani v povprečju prislužili 2,7 meseca pokojninske dobe.

V enem mesecu celo do več mesecev pokojninske dobe

Ker pa se pokojninska doba v primeru občasnega in začasnega dela obračunava na podlagi zaslužka in ne opravljenega dela, pa študentje v mesecu dni lahko pridejo do več kot enega meseca pokojninske dobe.

A tudi če študentje plačajo več prispevkov kot je predvideno za dvanajst mesecev pokojninske dobe, do tega dodatnih dni oziroma mesecev ne bodo upravičeni. Zakon namreč določa, da se posamezniku prizna "največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto". Višja vplačali pa se jim bodo pri tem upoštevala v pokojninsko osnovo, kar bo vpliva na izračun višine pokojnine.

Kako so si študentje letos lahko v enajstih mesecih prislužili 12 mesecev pokojninske dobe?

Ker so nova določila, ki so jih spisali na ministrstvu za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, začela veljati februarja, pa bodo študentje, ki so v celem letu zaslužili okoli 10 tisočakov bruto, zaradi zadostnega vplačila v pokojninsko blagajno upravičeni do celega leta pokojninske dobe in ne 11 mesecev, kolikor so v resnici delali.

Podatka o tem, koliko je takšnih anomalij, ne na ministrstvu ne na študentskih servisih zaenkrat še nimajo. A na ministrstvu ob tem dodajajo, da so spremembe vplivale "tudi na nekoliko višje stroške te vrste dela, ki so lahko ob uporabi spodbud za zaposlovanje mladih celo višji kot v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi".