Oblasti in ministri iz skupine G8 so se sestali na dvodnevnem srečanju na Japonskem. ZDA, Japonska, Kitajska, Indija in Južna Koreja so izrazile resno zaskrbljenost nad neprimerljivo visokimi cenami nafte. Energetski ministri so se pod pritiskom teh držav strinjali s tem, da je treba ukiniti subvencije goriv, ki naj bi bile krive za dviganje povpraševanja.

Obremenitev gospodarstev
Visoki stroški nafte povzročajo naraščajočo obremenitev gospodarstvom po svetu, nekatere vlade se srečujejo s protesti in drugimi pritiski prebivalcev in podjetij. Indijska in malezijska vlada sta pred kratkim dvignili cene nafte z namenom, da bi ukinili subvencije. Nekateri so mnenja, da tržne špekulacije in pomanjkanje informacij o velikosti in naravi rezerv, povzročajo podražitve, pa tudi skrbi, da povpraševanje narašča hitreje kot ponudba.

Ukinitev subvencij
Po končanih pogovorih bodo ZDA in azijske države najverjetneje prišle do zaključka, da naraščanje cen nafte predstavlja državam veliko breme, zlasti tistim v razvoju. Priporočili naj bi tudi postopen odstop od cenovnih subvencij, ki jih nekateri krivijo za podžiganje povpraševanja v nastajajočih gospodarstvih.

Ameriški energetski sekretar Samuel Bodman je povedal, da porast cen nafte predstavlja šok, vendar še ne krize. Porajajo pa se strahovi, da lahko porast cen pahne nekatera svetovna gospodarstva v recesijo. Povedal je še, da ne vidi potrebe po poostritvi regulacije na naftnem trgu.

"Ekonomski egoizem"
Ruski predsednik Dmitri Medvedjev je za trenutne težave v globalni ekonomiji okrivil tako imenovan ameriški "ekonomski egoizem". ZDA je obtožil "agresivne finančne politike", zaradi katere naj bi se po svetu povečala revščina. Povedal je še, da je bila Rusija "globalni igralec" in je želela "prisostvovati pri oblikovanju novih pravil igre", vendar ne zaradi "imperialističnih ambicij".

Petkov skok cen nafte je sicer sovpadal z gospodarsko krizo dolarja. Nekateri analitiki so mnenja, da bo sod nafte v naslednjih 18 mesecih dosegel ceno 200 dolarjev.