Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je na vprašanje, ali drži, da je ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlagalo preiskavo prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v družbi Mercator, odgovorilo: ˝V zadevi, o kateri sprašujete, je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na okrožno sodišče v Ljubljani 5. avgusta 2008 zoper dve osebi vložilo predlog za opravo posameznega preiskovalnega dejanja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja po 244. členu kazenskega zakonika.˝ V času prodaje deležev Kada in Soda v Mercatorju sta ta paradržavna sklada vodila Tomaž Toplak in Marko Pogačnik.

Dnevnik: Računsko sodišče posredovalo že lani
Kot je poročal današnji Dnevnik, je računsko sodišče že lani posredovalo celotni revizijski poročili o revidiranju postopka prodaje Mercatorja, ki sta ga vodila Kad in Sod. Ugotovili so, da se Kad in Sod pri prodaji Mercatorja nista trudila iztržiti najvišje kupnine, o poteku prodaje nista obveščala nadzornih organov, kršila sta lastne statute in poslovnike. Svoje ugotovitve je tožilstvu posredovala tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec LDS Milan Petek. Ta je ugotovila, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum oškodovanja državnega premoženja pri prodaji Mercatorja, in tožilstvo pozvala, da te sume tudi na podlagi revizijskega poročila računskega sodišča preveri.

Pet letna zagrožena kazen
Kazenski zakonik v omenjenem členu določa zlorabo položaja ali pravic, in sicer to stori tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Zagrožena kazen je do pet let zapora. Poleg tega je po zakonu zloraba položaja ali pravic, če je bila z omenjenim dejanjem pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilcu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Zagrožena je zaporna kazen od enega do osmih let.

Če je bilo omenjeno dejanje storjeno z namenom, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, je zagrožena kazen do enega leta zapora, še določa zakon.