Vlada je dva tedna po tragediji v Novem mestu, kjer je zaradi nasilja pripadnikov romske skupnosti umrl Aleš Šutar, sprejela predlog Šutarjevega zakona, ki ga je prejšnji teden napovedal premier Robert Golob na izredni občinski seji. Zakon so po sprejetju podrobno predstavili predsednik vlade Robert Golob, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Slovenija Golob brez milosti napovedal Šutarjev zakon, ukrepi so radikalni

Strožje kaznovanje

Premier je uvodoma povedal, da so predlogi nastali po posvetu s sodstvom in tožilstvom. Šutarjev zakon v marsičem spreminja kaznovalno politiko, je povedal Golob.

Najprej je omenil predlog o tehtanju dokazov. "Sodniki se lahko odločijo, kako bodo tehtali dokaze glede na težo kaznivih dejanj," je pojasnil.

"Istočasno spreminjamo odnos do nasilništva. Doslej je bilo pri kaznivih dejanjih, ki so povzročila lahke poškodbe, breme vložitve predloga za pregon na žrtvi. To se zdaj spreminja. Tudi ta dejanja se bodo po novem preganjala po uradni dolžnosti," je pojasnil, da je s tem na državi, da storilce najde in jih primerno sankcionira.

Pravice otrok

Poleg teh kaznovalnih ima Šutarjev zakon še nekaj določb, ki se nanašajo na pravice otrok: "Šutarjev zakon zelo jasno določa, da je pravica do otroškega dodatka pravica, ki pripada otroku – ne pa njegovim staršem ali starim staršem." Zato se po novem, ko pride do rojstva otroka pri mladoletni mamici, mora vključiti Center za socialno delo (CSD). "Ta mora postati zakoniti zastopnik oziroma najti ustrezen način, da bo otroški dodatek prišel v prave roke," je Golob pojasnil, da lahko CSD tudi trajno razpolaga s tem dodatkom. "Ne gre za to, da dodatek odvzemamo. Ne jemljemo pravice otrokom. Skušamo pa preprečiti, da bi se te pravice polastil nekdo v družini in ta denar namenil za popolnoma druge zadeve, ne pa za otroka."

Pri materah, mlajših od 15 let, mora CSD opraviti tudi obvezno presojo možnosti odvzema otroka. To lahko zdaj naredi CSD po lastni presoji, po novi zakonodaji, bo to moral storiti po uradni dolžnosti, je pojasnil Luka Mesec. V tem primeru bo CSD moral poskrbeti za skrbništvo otroka. 

Foto: gov.si Luka Mesec

Mesec je še povedal, da bodo zamrznili socialno pomoč storilcem kriminalnih dejanj. "Ko nekdo stori kaznivo dejanje in je zato pravnomočno obsojen, lahko sodišče – kot stransko kazen – dodeli tudi začasno izgubo pravic iz vidika denarne socialne pomoči," je Mesec citiral zakon.

Javna dela

Na ministrstvo za delo so vztrajali, da se v zakon, ki je sicer namenjen kaznovanju kriminala, vključijo tudi neki integrativni ukrepi, je priznal Mesec. Dosegli so, da bodo občine, ki imajo evidentirana romska naselja in zato koristijo 4,2 odstotka pribitka pri povprečnini občine morale zagotoviti vsaj 10 odstotkov javnih del za zaposlovanje Romov. "To, da se Romi nočejo zaposliti ... Ta palica ima dva konca," je Mesec razlagal, da pogosto delodajalci ne želijo zaposliti Romov.

Mesec si še želi, da bi v zakon dodali tudi legalizacijo romskih naselij: "Ko se pogovarjamo o razlikah v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem, je ena ključnih razlik ta, da so v Pušči že pred desetletji šli v legalizaciji prebivališč. Človek, ki ima lastno hišo in lastno premoženje, nosi precej drugačno odgovornost do države in družbe kot nekdo, ki nima ničesar." Povedal je, da bo ta predlog v vladi še izpostavljal, da pa se mu sicer zdi zakon dober in mu ni nasprotoval: "Seveda pod pogojem, da je to res predlog zakona in da ga bomo v prihodnjih tednih dodobra izoblikovali in prečistili."

Storilci kaznivih dejanj se bodo po novem zavedali posledic

Zakon med drugim zasleduje cilj povečanja odvračilnega učinka kaznovanja, s čimer želi preprečiti, da bi storilci kaznivih dejanj ta ponavljali. "Občutek nedotakljivosti in nekaznovanosti bo izginil," je jasen Golob.

Eden najbolj perečih težav, ki so se omenjale v javnosti, je tudi ta, da prejemniki socialne denarne pomoči pogosto niso kaznovani, saj nimajo ničesar, kar bi lahko država od njih izterjala. Zdaj se to spreminja. Šutarjev zakon tudi omogoča poseg z izvršbo za področje denarnih socialnih pomoči. To bo po novem dovoljeno, prejemniki socialne pomoči po novem ne bodo izvzeti iz davčnih izvršb. "Kriterij pa je, da morajo biti terjani vsaj trikrat v zadnjih dveh letih," je Mesec pojasnil, da je šele četrti prekršek izterljiv. Če bo prišlo do izvršbe na denarno socialno pomoč, bo sicer otroški dodatek ostal nedotaknjen – izvršba nanj ne bo mogoča. Se pa bo otroški dodatek avtomatsko prenesel na CSD. "Oseba, ki ponavlja prekrške in ne more plačati glob, ni v položaju, da bi lahko prejemala otroške dodatke za svoje otroke," je Golob pojasnil, da bo za te otroke odslej poskrbela država.

Uvajajo tudi pomembno spremembo na področju bagatelnih dejanj. Gre za kazniva dejanja, za katera so sodišča izrekala denarno kazen ali drugo obliko alternativnih sankcij, ter za dejanja, pri katerih je bila izrečena kazen zapora do šestih mesecev ali enega leta. "To ni funkcioniralo," je priznal premier. Zato bodo bagatelna dejanja po novem obravnavana kot prekršek. "Danes bo nekdo, ki si bo privoščil brezplačni obisk Hoferja, za to kaznovan prekrškovno," je Golob pojasnil, da doslej v takšnih primerih marsikdo sploh ni bil kaznovan. Prekršek se bo lahko za izvršbo izterjal tudi iz denarne socialne pomoči ali pa se nadomestil z nadomestnim zaporom. 

Aktivacija 37. člena

Golob še je povedal, da je vlada aktivirala 37. člen. To je člen, ki dovoljuje, da lahko policija na meji vpokliče na pomoč pripadnike Slovenske vojske. "Začel se bo izvajati v naslednjih dneh," je Golob povedal, da bo policija po novem okrepljena s kadrovskimi resursi, s katerimi razpolaga Slovenska vojska. Mesec je poudaril, da bo Slovenska vojska le na meji, ne pa v romskih naseljih ali v notranjosti države.

"Predlogi bodo v parlamentarni obravnavi dovolj časa, da če se bo pokazalo, da kaj ne deluje, bomo zakon dopolnili," je še dejal Golob in dodal, da je sicer zadovoljen z rešitvami, do katerih so prišli.

dezurni@styria-media.si