Ameriški antropolog Peter Frost je pritegnil veliko pozornosti z domnevo, da so plavolase ženske moške privlačile že v kameni dobi. Kajti proti koncu zadnje ledene dobe pred 10 do 15 tisoč leti je v mrzlih evropskih stepah vladalo veliko pomanjkanje živeža. Redki za lov sposobnni moški so komaj nalovili dovolj hrane in mnogi med njimi se z lova niso nikoli več vrnili.

V zaostrenih okoliščinah, ko je lahko posamezni moški skrbel za največ eno žen(sk)o, so imele svetlolaske pomembno konkurenčno prednost pred ostalimi ženskami, je prepričan Frost. Le s takšno spolno selekcijo so lahko ženske, ki so nosile genske mutacije za svetlo kožo in lase ter modre oči, poskrbele da so se svetlolasci tako zelo razširili v človeški populaciji.

Praoče plavookih ljudi
Antropolog Frost, ki je hipotezo prvič predstavil leta 2006, je veliko potrditev doživel, ko so danski genetiki iz naftalina zgodovine izvlekli in obelodanili veliki mutacijski prelom, ki se je zgodil pred šest do 10 tisoč leti. Takrat je pri nekem človeku, ki naj bi živel severozahodno od Črnega morja, mutiral gen in omenjeni človek je zaradi tega imel plave oči. Ta praoče vseh plavookih ljudi je danes skupni prednik kar vsakega desetega Zemljana.

Svetlolasci že med neandertalci
Toda vsi razvojni biologi se s takšnim pogledom na razvojno pot svetlolask – in seveda svetlolascev – ne strinjajo. Gen, ki je pristojen za rdeče oziroma svetle lase, je med evolucijo večkrat mutiral, pravi znanstvenik Mark Stoneking z Inštituta Max Planck v Leipzigu. Prvi dve mutaciji naj bi se pripetili že pred 20 do 40 tisoč leti. Njegov stanovski kolega Michael Hofreiter je dokazal, da so celo pri neandertalcih, predhodnikih modernega človeka v Evropi, obstajali posamezniki z rdečimi ali plavimi lasmi. In to davno pred koncem ledene dobe.

Dandanes znanstveniki vejo, da je gen MC1R tisti odločevalec, ki vpliva na to, ali bo neki človek imel svetle ali rdečesvetle lase. Današnji ljudje nosijo že več kot 70 variant tega gena. Gen ima gradbeni načrt za točno določeno beljakovinsko molekulo na površini melanocitov (to so tiste celice v koži, ki so odgovorne za proizvodnjo pigmentov).

Za zdaj ni znano, kako natančno variante gena MC1R upravljajo z barvo las. Le pri rdeče- in svetlolasih ljudeh so znanstveniki uspeli določiti že pet genskih variant, ki povzročajo pojav omenjene barve. Strokovnjake čudi, kako lahko te genske variante že več deset tisoč let kljubujejo evoluciji, ko pa njihove nosilce dobesedno ogrožajo: ker imajo rdeče- in svetlolasi ljudje tudi svetlejšo kožo, ki slabo ščiti pred UV-žarki, so nasproti temnopoltim ljudem kar stokrat bolj dovzetni za obolenje kožnega raka.

Afrika plavolasce eliminirala
Pod vročim soncem afriške celine so bile tiste genske mutacije, ki so vodile k svetlejši polti izvorno temnopoltih in temnolasih ljudi, kratkomalo eliminirane. Toda ko so predniki današnjih ljudi pred 45 do 70 tisoč leti zapustili Afriko in se začeli naseljevati v Aziji in Evropi, se je situacija spremenila. "Tam so lahko svetlolasi ljudje že z majhno količino prejete sončne svetlobe proizvedli dovolj vitamina D3," pravi britanski dermatolog Jonathan Rees, ki je zelo skeptičen do Frostove teorije: "Če koža postane svetlejša, so rdeči lasje le ena od možnih spremljevalnih značilnosti. Tako ali drugače so svetlolasi ljudje eksotični pojav človeške zgodovine. Le eden od 50 ljudi je svetlolas."