Raziskovalci univerze v Cincinnatiju so ugotovili, da izpostavljenost svincu v otroštvu poveča možnosti za kriminalno prihodnost. S tem so prvič dokazali neposredno povezavo med svincem in kriminalnim vedenjem.

V preteklosti so sicer že dokazovali povezavo med izpostavljenostjo svincu in antisocialnim vedenjem. Ta kovina namreč poškoduje možgane tako, da zmanjšuje nastajanje sinaps in uničuje živčne prenašalce, predvsem dopamin in serotin. Svinec vpliva tudi na to, da se sprednji del možganov, ki uravnava čustva in impulze ter presojo, slabše razvija.

Svinec in zapor
V raziskavo je bilo vključenih 250 nosečnic in nato njihovih otrok, pri katerih so v različnih obdobjih odraščanja v krvi našli svinec. Znanstveniki so merili količino svinca v krvi otrok, in sicer do sedmega leta starosti. Čez nekaj let so raziskovalci pregledali policijske kartoteke, da bi videli, ali se v njih pojavljajo imena 250 otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotoviti so želeli, ali so bile te osebe v zaporu in če so bile, zaradi kakšnih dejanj.

Ko so zbrali vse podatke (vključili so tudi IQ mater in socialne okoliščine odraščanja), so znanstveniki dokazali, da je izpostavljenost svincu v materinem trebuhu in v zgodnjih letih otroštva povezana z aretacijami v poznejših letih. Oziroma bolj natančno: če povečamo količino svinca za pet mikrogramov na deciliter krvi, se možnost, da bodo otroci nekoč pristali v zaporu zaradi kriminalnih dejanj, poveča za 26 odstotkov.