Predlog spremembe volilne zakonodaje, ki jo predlaga Svoboda, temelji na predlogu NSi in med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92. Slednje pa torej zahteva tudi začetek postopka spremembe ustave.

Preberite tudi; 

S tem, ko so sprejeli predlog NSi, so v največji koalicijski stranki pričakovali tudi podporo poslancev NSi. Za sprejem takšnih sprememb bi moralo predlog podpreti 60 poslancev. A iz poslanske skupine NSi so decembra Svobodi sporočili, da predloga ne bodo podprli.  

"Za uveljavitev tega zakona je potrebna tudi sprememba ustave, menimo pa, da je za tako velike spremembe prepozno, saj vstopamo v leto pred volitvami," pojasnjujejo v poslanski skupini NSi. Velja namreč pravilo, da se ustavne spremembe leto dni pred volitvami ne izvajajo."Od leta 2022 dajemo pobude, vendar ni bilo nobenega premika," dodajajo. 

Kljub temu bodo v Svobodi, kjer so se odločili, da bodo predlog v parlamentarni postopek vložili sami,  poskusili s tem predlogom, saj ocenjujejo, da vsebinsko uživa največjo podporo med parlamentarnimi strankami. 

Predlog sledi junijskemu posvetovalnemu referendumu, na katerem so volivci med drugim podprli uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Pretresanje možnih scenarijev za uveljavitev volje volivcev doslej ni obrodilo sadov, ki bi prineslo zadostno poenotenje parlamentarnih strank.

dezurni@styria-media.si