Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je Ustavnemu sodišču 26. oktobra posredoval neodvisno intervencijo, v kateri opozarja, da morajo biti pri morebitni presoji zakonske ureditve pokopa žrtev iz prikritih vojnih grobišč na ljubljanskih Žalah v ospredju tudi človekovo dostojanstvo ter pravice svojcev do resnice in pietete.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je namreč sprožila postopek za oceno ustavnosti določb Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki med drugim urejajo prenos in pokop neidentificiranih žrtev na Žalah. Občina meni, da država s predvideno uporabo dela pokopališča posega v njene pristojnosti na področju pokopališke dejavnosti, prostorskega načrtovanja in upravljanja občinskega prostora. Opozarja tudi na domnevne pomanjkljivosti zakonodajnega postopka ter predlaga začasno zadržanje izvajanja spornih določb.

Svojci že desetletja čakajo na odgovore

Varuh poudarja, da v središču tega vprašanja niso zgolj pravne in upravne pristojnosti, temveč predvsem žrtve, katerih usoda, identiteta ali kraj pokopa še vedno niso dokončno razjasnjeni, ter njihovi svojci.

Pravica do pietete, ki jo varuje 35. člen Ustave RS, po njegovem opozorilu ne pomeni le možnosti obiskovanja groba. Vključuje tudi spoštljivo ravnanje s posmrtnimi ostanki ter možnost dostojnega in trajnega pokopa. Pri tem mora biti človekovo dostojanstvo zagotovljeno vsem žrtvam, ne glede na njihovo politično, vojaško, nacionalno, versko ali drugo pripadnost.

Država ima po mnenju Varuha odgovornost zagotoviti učinkovit sistem odkrivanja prikritih grobišč, izkopa in identifikacije posmrtnih ostankov ter njihovega dostojnega pokopa. Svojcem je treba omogočiti ustrezno obveščanje, sodelovanje in pravno varstvo, upoštevati pa je treba tudi njihove interese glede identifikacije, izročitve posmrtnih ostankov in kraja pokopa.

Posebej pomembna je analiza DNK. Tudi kadar so žrtve pokopane kot neidentificirane, bi bilo treba, kolikor je to strokovno mogoče, ohraniti možnost njihove poznejše identifikacije.

• Kot smo že pisali, bo policija 17. in 19. novembra na devetih lokacijah po Sloveniji svojcem žrtev vojnega in povojnega nasilja odvzemala brise ustne sluznice za identifikacijo z analizo DNK.

Nadaljnje odlašanje lahko ima nepopravljive posledice

Varuh opozarja, da zaradi visoke starosti svojcev obstaja resna nevarnost, da nekateri dokončnega pokopa svojih bližnjih ne bodo dočakali. Posledic takšnega odlašanja po njegovem opozorilu ne bi bilo mogoče odpraviti niti s poznejšo ugodno sodno odločitvijo.

Zato bi moralo Ustavno sodišče pri morebitnem odločanju o začasnem zadržanju zakonskih določb upoštevati tudi posledice nadaljnjih zastojev za svojce. Hkrati mora presoditi morebitne težko popravljive posledice izvajanja zakona, zlasti če bi to povzročilo nepovratne posege v občinski prostor ali zahtevalo ponovno premeščanje posmrtnih ostankov.

Nacionalni pomen ne izključuje pristojnosti občine

Varuh priznava, da ima lahko skupni kraj pokopa žrtev iz prikritih grobišč poseben nacionalni pomen, ki presega običajno izvajanje lokalne pokopališke dejavnosti. Vendar to po njegovem mnenju državi ne daje neomejenih pooblastil za poseganje v pristojnosti občine. Zakonska ureditev mora jasno razmejiti odgovornosti države in lokalne skupnosti, zagotoviti njuno ustrezno sodelovanje ter spoštovati načelo sorazmernosti.

Pri presoji je zato treba razlikovati med vprašanjem, ali je zagotavljanje dostojnega pokopa državna naloga, in vprašanjem, ali je ustavno dopusten prav konkretni način njenega izvajanja na občinskem pokopališču.

Pomembni so tudi mednarodni standardi varstva človekovih pravic, zlasti glede pravice svojcev do resnice, identifikacije pogrešanih oseb, spoštljivega ravnanja s posmrtnimi ostanki in učinkovitega sodelovanja pristojnih oblasti.

Varuh ne podpira nobene od strani

Varuh je intervencijo posredoval za primer, da bi Ustavno sodišče presodilo, da je župan upravičeni predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti in da so izpolnjeni procesni pogoji za vsebinsko obravnavo. Sodišče želi opozoriti na ustavnopravne in mednarodnopravne standarde, pomembne za presojo sporne ureditve.

Ob tem poudarja, da z intervencijo ne izraža podpore nobeni od strani in sodišču ne predlaga konkretne odločitve. Njegov namen je zagotoviti, da bi sodišče ob morebitni vsebinski presoji poleg ustavno varovane lokalne samouprave upoštevalo tudi človekovo dostojanstvo in pravice svojcev.

"Ključno vprašanje z vidika človekovih pravic ni, katera oblast bo v sporu uspela, temveč ali bo pravni red po več kot osemdesetih letih omogočil učinkovit in trajen odgovor ljudem, ki še vedno čakajo na resnico, ime in grob svojih bližnjih," poudarja Varuh človekovih pravic.

dezurni@styria-media.si