"Svoje življenje je dal za Slovenijo"

Foto: Žurnal24 Sporen doprsni kip. (Foto: BOBO)
Danes je druga obletnica smrti nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška. "Bil je človek, ki je dal svoje življenje za Slovenijo," nam je ob tem dejal Matjaž Švagan, župan Zagorja.
Oglej si celoten članek

23. februarja 2008 je po dolgem boju z rakom v 58. letu starosti umrl dr. Janez Drnovšek. Pokopan je bil v ožjem družinskem krogu, v Zagorju ob Savi.

Drnovšek je bil pobudnik in predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj. Gibanje danes s kulturnim društvom Vox Humana organizira srečanje Ugibajmo, kaj bi rekel Janez D.?, na katerem bodo "poskušali poiskati odgovore na takšna in drugačna vprašanja − odgovore, ki bi nam jih s svojim skrivnostnim nasmehom postregel naš Janez D.".

Foto: Žurnal24

V Zagorju je danes na Drnovškov grob položil venec generalni sekretar urada Stojan Tramte, nekdanjemu predsedniku in premierju pa se je poklonil tudi župan občine Matjaž Švagan.

"Ljudi je združeval in ne razdvajal"
"Hočem živeti. Mirno, ne kakor barka na razburkanem morju, brez krmila, prepuščena na milost in nemilost viharjem življenja," so Drnovškove besede v knjigi Misli o življenju in zavedanju. Do teh misli je prišel po dolgi politični karieri in hudi bolezni.

"Drnovška se bom spominjal kot skromnega človeka, ki je dal svoje življenje za Slovenijo. Delal je za državo, ne za sebe. Ljudi je združeval in ne razdvajal, kot je značilno za današnjo politiko. Poskrbel je tudi za majhnega človeka," nam je o njem dejal Švagan.

Kot politika pa se ga bo spominjal po njegovem delovanju v obdobju osamosvojitve, umiku Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije in vstopu v EU ter Nato.

Foto: Žurnal24

Drnovškova pot
Drnovšek se je rodil 17. maja 1950. Študiral je ekonomijo ter kmalu vstopil v politiko. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom JLA.

Aprila 1992 je postal predsednik vlade. Oktobra 2000 je po zmagi LDS na državnozborskih volitvah oblikoval že četrto vlado. Kljub zdravstvenim težavam, ki so se začele leta 1999, se je odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2002 in zmagal.

Leta 2006 je postal predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj. Potem ko je predsedniške posle predal Danilu Türku, se v javnosti ni več pojavljal.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.