Razkritje. Farmacevtska družba GlaxoSmithKline (GSK) informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar še ni odgovorila, zakaj mora biti pogodba, ki jo je sklenila z ministrstvom za zdravje (MZ), tajna. Čas imajo do četrtka zvečer.
Cena cepiva je lahko poslovna skrivnost, vendar je to za javni sektor težko sprejemljivo, meni Rajko Pirnat, profesor in pravni strokovnjak.
Pirc Musarjevi pa razlogov, ki jih bo navedel GSK, ni treba upoštevati. "Informacijska pooblaščenka bo na podlagi slovenske zakonodaje odločala glede tega, kaj je upravičeno poslovna skrivnost," pojasnjuje pravni strokovnjak Rajko Pirnat.
Cena cepiva javna
"Tajni so lahko podatki o specifikaciji zdravila, postopkih, patentih, razne tehnične specifikacije, skratka tisto, kar bi lahko GSK povzročilo škodo," razlaga Pirnat.
Razporeditev odškodninske odgovornosti med GSK in MZ, če bi cepivo Pandemrix imelo močne stranske učinke, in tudi cena, ki jo je MZ plačalo za cepivo, bi po mnenju pravnega strokovnjaka morali biti med javnimi podatki.
Bo GSK tožila?
"Svoje argumente bomo informacijski pooblaščenki podali v določenem roku, drugih komentarjev nimamo," so povedali na slovenskem predstavništvu GSK. GSK je z vladami držav sklepala tipske pogodbe z zahtevo, naj vsi členi ostanejo tajni. Strokovnjaki so prepričani, da bo pri tem vztrajala tudi po tem, ko bo informacijska pooblaščenka, kot je že napovedala, izdala sklep o razkritju vsaj nekaterih delov pogodbe. GSK lahko odločitev Pirc Musarjeve izpodbija na upravnem in nato vrhovnem sodišču ali neposredno toži MZ.