Kot je za zurnal24.si povedal profesor za kriminalistično psihologijo s fakultete za varnostne vede Peter Umek, matere do tako skrajnega dejanja, kot je uboj otroka, pogosto privedejo depresija, brezizhodnost položaja ali čisti obup. Takšne tragične dogodke se po Umkovih besedah zelo težko predvidi, saj se takšne odločitve zgodijo zelo na hitro in so posledica različnih osebnih dejavnikov.

Prav tako ob takšnih primerih, če ne dobijo nobenega znaka, da se v družini nekaj dogaja, težko ukrepajo tudi centri za socialno delo. "Če zadeve nihče ne prijavi, če to ni šola, prošnja za socialno pomoč ali prijava od policije, takšnih skrajnih odzivov ne morejo predvideti," pravi Umek in dodaja, da tukaj socialnih služb nikakor ne bi krivil. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, ali so sosedje kaj opazili in prijavili. "So se odzvali ali ne?" se sprašuje Umek in dodaja, da njihova dolžnost ni vdreti v stanovanje in vzeti otroke, ampak prijava na policijo in center za socialno delo. "Dolžnost vsakega posameznika je, da nekaj naredi!"

Da se v družini lahko zgodi kaj tragičnega, je mogoče po sogovornikovih besedah predvidevati le prek odnosa med zakoncema. "So nekateri znaki – grožnje, zalezovanje, alkohol, prejšnje pretepanje. Tu bi lahko predvideli, da se lahko ženski kaj naredi. To (umor otroka s strani matere, op. p.) pa so zelo redki dogodki, ki jih težko napoveš," še pravi Umek in dodaja, naj posamezniki, ki se znajdejo v težavah, poiščejo pomoč in tako preprečijo družinske tragedije.