Davek na nepremičnine: Razdor med Levico in NSi

V minulem mesecu med Levico in NSi prihaja do večjih razhajanj glede predstavljenih predlogov. Poslanci Levice so namreč so v postopek DZ vložili spremenjen predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine. Ta predvideva progresivni davek za lastnike nepremičnin v velikosti nad 160 kvadratnih metrov, osnovo zanj pa določa vrednost nepremičnine. Z obdavčenjem praznih, razkošnih in naložbenih nepremičnin bi dobili sistemski vir za gradnjo 30.000 javnih najemnih stanovanj, menijo v Levici, kjer dodajajo, da so se o predlogu še pripravljeni pogovarjati.

''Zakon za večino ljudi z običajnimi stanovanji ali hišami ne prinaša nobenega novega davka. Cilj zakona ni nova sistemska ureditev obdavčitve nepremičnin. Ta je sicer nujno potrebna, vendar presega namene tega zakona, ki cilja le na izboljšavo obstoječe ureditve,'' razložijo v Levici.

NSi medtem zatrjuje, da je zakonska določitev olajšave, ki je enaka vrednosti, sorazmerni 160 kvadratnih metrov, krivična do podeželja. V Levici odgovarjajo, da te določbe ni vpeljala njihova stranka. ''Ne odstopamo od sedanje ureditve. Pri določitvi kvadrature do potankosti ohranja obstoječo ureditev, ki obstaja v že trideset let veljavnem Zakonu o davkih občanov. Naš predlog je tarča namernih diskreditacijskih napadov stranke NSi, ki ob tem napada zakon, s katerim bi se morala sama strinjati. NSi ima namreč v volilnem programu na dveh mestih kot ukrep predviden davek na prazne nepremičnine,'' trdijo v Levici.

Področje nepremičnin v Sloveniji je podvrženo trem različnim davkom: nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, davku na premoženje in katastrskem dohodku.

V NSi medtem menijo, da imajo podporo za razpis posvetovalnega referenduma. NSi meni, da je ključ rešitve v pospešeni gradnji nepremičnin in ustrezni zemljiški politiki. Na vprašanje glede obdavčitve nepremičnin odgovarjajo, da v Sloveniji potrebujemo enoten in razumen davek na nepremičnine, ki ne bi poslabšal stanja na podeželju: ''Z davkom na nepremičnine bi sistem obdavčitve poenotili, obdavčitev pa bi bila vezana na enotno evidenco, t.j. register nepremičnin. Uveljavili bi sodoben način določanja davčne osnove na podlagi tržne vrednosti nepremičnin, enotnega določanja davčnih stopenj za občine ter poenotenja oprostitev in olajšav. Skupen obseg novega davka na nepremičnine ne bi smel presegati obstoječe obdavčitve nepremičnin. Obdavčitev stavb, ki se uporabljajo za bivanje, pa bi bila nižja.''

V SDS obljubljajo, da sprememba obdavčitve nepremičnin ne bo presegala višine sedanje obdavčitve. ''Smo za odpravo sedanjega nepreglednega načina obdavčevanja nepremičnin. Potrebne so določene spremembe, da ne bi obdavčili tistih nepremičnin, s katerimi ljudje ustvarjajo dodano vrednost, kot so kmetijska zemljišča in poslovni prostori,'' trdijo v SDS.

V Gibanju svoboda podpirajo uvedbo nepremičninskega davka, a podrobnosti o njegovi sestavi ne napovedujejo: ''Pred samo uveljavitvijo davka je potrebno vedeti, v kakšnem stanju so evidence, na podlagi katerih bi se davek izvajal. Ne želimo si ponovitve situacije iz leta 2013, ko so državljanke in državljani trumoma skušali urejati zemljiške evidence,'' so zapisali. 

Uvedbo davka zagovarjajo tudi v SD, kjer pripoznavajo, da je njegova odsotnost razlog za več anomalij na stanovanjskem področju. Predlagajo pet ukrepov davčnih rešitev, med katerimi je tudi obdavčitev premoženja, s tem pa tudi nepremičnin.

Foto: Saša Despot stanovanjska soseska Novo Brdo Obenem zagovarjajo nov davčni vir v zakonu, ki bi omogočil izgradnjo 10.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Zakon predvideva proračunsko financiranje, državna posojila in državna poroštva in hkrati tudi določa, da bo nov sistemski davčni vir, ki bo na trajen način zagotavljal sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Koliko javnih najemnih stanovanj potrebujemo?

Načeloma vse stranke podpirajo gradnjo novih javnih stanovanj, saj vse pripoznavajo, da gre za eno izmed rešitev stanovanjske krize, predvsem na območjih z najvišjimi cenami najemnin in zemljišč.

V Gibanju svoboda menijo, da je potreben strateški premislek glede poenotenja stanovanjske politike, skupaj z aktivno zemljiško politiko, ter vzpostavitev celovitega načrta za prenovo stanovanjskega fonda. ''Nameniti je potrebno zadostna sredstva za izvajanje stanovanjske politike ter podpreti alternativne in inovativne stanovanjske skupnosti. Ponovno je potrebno uvesti Stanovanjski svet kot organ za koordinacijo stanovanjske politike vključno z nalogami spremljanja izvajanja politike, stanja in potreb ter doseči odpravo neživljenjskih omejitev Banke Slovenije in vzpostavitev ustreznejšega praga pri izračunu kreditne sposobnosti,'' so zapisali.

V Levici kot programski ukrep prav tako kot SD navajajo, da je potrebno do leta 2030 zagotoviti 30.000 novih javnih neprofitnih stanovanj. To bi omogočili s povišanjem proračunskih sredstev za Stanovanjski sklad RS. Obenem podpirajo razvoj stanovanjskih zadrug in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij.

V SDS zagovarjajo decentralizacijo, ki bi omejila pritisk na prestolnico. Obenem poudarjajo, da je potrebno sprostiti tudi zasebno gradnjo, ne zgolj stanovanja iz javnih sredstev. ''Dodatno smo namenili sredstva za subvencioniranje najemnin javnih najemnih stanovanj, občine pa lahko s povišanimi povprečninami del teh sredstev namenijo za gradnjo javnih najemnih stanovanj,'' še izpostavljajo v SDS.

V NSi menijo, da je potrebno zagotoviti fond prehodnih najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS. Najem bi bil časovno omejen in bi služil kot varnostna mreža mladim iskalcem stanovanj, dokler ne najdejo primernejše rešitve.

Cene stanovanjskih nepremičnin so se leta 2021 na letni ravni zvišale za 15,7 odstotka, kar je najvišje zvišanje po letu 2007. V zadnjem četrtletju preteklega leta so se na četrtletni ravni zvišale za 4,6 odstotka

Reševanje prvega stanovanjskega problema

Pred dnevi je bil na podlagi predloga poslancev koalicije sprejet Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Mladim do 38 let bi ob prvem reševanju stanovanjskega problema država dala jamstvo za najem kredita v višini največ 200.000 evrov in z ročnostjo do 30 let.

V NSi poleg tega zagovarjajo, da je potrebno vzpostaviti večjo ponudbo praznih nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Mladim družinam bi omogočili jamstveno shemo za lastniško rešitev prvega stanovanjskega problema, v kateri bi vsak otrok pomenil odpis dela dolga, ki bi ga v poplačilo prevzela država.

Z zakonom se medtem ne strinjajo v SD, Levici in Gibanju svoboda.

Foto: Žurnal24 Sodobna hiša V Levici menijo, da bo zakon v resnici koristil bankam, ki bodo lahko izdale več stanovanjskih kreditov in da si večji del mlajše populacije ob trenutni višini plač in razširjenosti prekarnega dela ne more zagotoviti lastne udeležbe v predvideni višini vsaj 20 odstotkov glavnice kredita.

V Gibanju svoboda izpostavljajo, da je bila do zakona bila zadržana tudi vlada, čeprav je predlog vložila poslanska skupina SDS. ''Večkrat smo napovedali, da bo za ureditev stanovanjske problematike potrebna tudi neka oblika jamstvene sheme. Poleg ostalih ukrepov. In najmanj, kar bo potrebo, bo tudi uskladitev bodoče jamstvene sheme z uredbo Banke Slovenije, saj poslovne banke ne smejo ravnati v nasprotju z ukrepom Banke Slovenije. In to navkljub jamstveni shemi ne,'' še dodajajo v Gibanju svoboda.

V SD poudarjajo, da je zakon zgrajen na prepričanju, da je za kreditno nesposobnost mladih družin kriva izključno omejevalna politika Banke Slovenije, in da je lastništvo nepremičnin edini način reševanja stanovanjskega problema. ''S tem se ignorirajo resnične strukturne težave, ki jih novi bančni krediti za nakupe stanovanj ne morejo rešiti: stanovanja so draga, ker jih je premalo; ker so neprimerno razporejena; ker javnih najemnih stanovanj ni dovolj, zasebnim najemodajalcem pa se dopušča izkoriščanje najemnikov in zlorabe njihovih pravic. Teh problemov predlog zakona z ničemer ne rešuje,'' so kritični v SD.

Politične obljube: med realnostjo in praznimi besedami

V Inštitutu za študije stanovanj in prostora izpostavljajo, da bi morala biti stanovanjska politika razumljena kot razvojna politika, čemur pa doslej politična volja ni sledila: ''V Sloveniji imamo napačno perspektivo gledanja na stanovanjsko politiko, saj se razume kot socialni korektiv za najšibkejše, za vse ostale pa naj bi poskrbel trg, kjer pa se v praksi podpira kratkoročne špekulativne dobičke redkih tržnih akterjev''.

Premoženjski oziroma nepremičninski davek po progresivni stopnji, ki bi služil kot vir financiranja za stanovanjsko preskrbo, podpirajo. ''Zaželeno bi bilo, da uvedemo delovno skupino, ki bi se aktivneje ukvarjala s tem področjem. Potrebno je še veliko dela, da bi bil davek smiselno in pravično zastavljen. V tem primeru bi bile kritike, da davek dodatno obremenjuje državljane na podeželju, brezpredmetne,'' poudarjajo v inštitutu.

Dodajajo, da si politika zadnjih let si ne more lastiti zaslug za gradnjo novih javnih stanovanj. ''Stanovanja, ki jih trenutno gradi republiški stanovanjski sklad, se gradijo, ker so uspeli sredstva, predvsem povratna, mobilizirati sami. Šele v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu od 2015-2025 se je zgodila preusmeritev k povečanju fonda javnih najemnih stanovanj,'' izpostavljajo.

V inštitutu ocenjujejo, da je gradnja 10.000 javnih stanovanj mogoča, če bi za to obstaja politična volja, obenem pa bi morali republiški stanovanjski sklad kadrovsko podkrepiti.

Sedanja vlada je sicer povečala možnost zadolževanja stanovanjskega sklada, a to ne bo zadoščalo: da bi nadomestili manko stanovanj, sklad potrebuje redni vir prihodkov, s katerim lahko tudi dolgoročno in strateško načrtuje gradnjo, obenem pa je nujna aktivna zemljiška politika in zagotavljanje primernih stavbnih zemljišč, razložijo v inštitutu za študije stanovanj in prostora.

Do predlaganega Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade so v inštitutu kritični. Ukrep bi lahko po njihovih ocenah med drugim povzročil dodaten dvig cen stanovanj zaradi srednjeročnega povečanja povpraševanja in zelo omejene ponudbe. ''Vendar zakon pravzaprav ne bo imel nobenih učinkov, saj so se v Združenju bank Slovenije že odzvali, da naj zakon ne bi imel bistvenega vpliva na razširitev kroga upravičencev do kredita. Gre namreč še za en predvolilni poskus dokazovanja, kaj vse se je naredilo za stanovanjsko problematiko, medtem ko ni bila izpolnjena najpomembnejša obljuba, to je zagotoviti sistemski vir financiranja za javna najemna stanovanja,'' so kritični.

Političnih obljub je bilo že sicer več. ''Če izpostavimo eno, večina strank, z izjemo SDS, je imela že v prejšnjih programih predvideno vzpostavitev stanovanjskih zadrug, kar je bilo tudi zapisano dveh koalicijskih pogodbah pred zdajšnjo in v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Do danes bi morali imeti zgrajenih 66 stanovanj, a se doslej to ni uresničilo,'' še dodajajo v inštitutu.