Tako država ubije podjetniško idejo 14-letnice

Foto: Profimedia Peka piškotov Foto: Profimedia Peka piškotov Foto: Profimedia Peka piškotov
S peko piškotov bi lahko 14-letnica spravila starše v velike težave.
Oglej si celoten članek

V nadaljevanju preberite:

  • 14-letnica je želela s prodajo domačih piškotov zaslužiti za kužka, a so se pod njeno objavo na Facebooku usuli očitki o zakonodaji, registraciji dejavnosti in higienskih pravilih.
  • Furs razlikuje med občasno ponudbo piškotov in redno, organizirano dejavnostjo, inšpektorat pa opozarja, da je delo otrok, mlajših od 15 let, dovoljeno le v zakonsko določenih izjemah. 
  • Če bi bile ugotovljene kršitve, bi bile lahko globe visoke: za delo na črno je za posameznika predpisana kazen od 1.000 do 7.000 evrov, za nekatere kršitve pravil o delu otrok pa tudi bistveno višje kazni.

14-letna deklica je želela kupiti psa, a so ji starši povedali, da mora denar zanj zaslužiti sama. Na Facebooku je zato objavila, da peče domače piškote, in jih za nekaj evrov ponuja ljudem v svojem kraju. A takoj so se pod njeno objavo vsuli raznorazni komentarji – da ne gre za registrirano dejavnost, da nima spletne trgovine, nima zaposlenih in ne prodaja vsak dan, skrbelo jih je tudi upoštevanje HACCP standardov ...

Gre zgolj za zavist ali bi se deklica s svojim početjem res lahko znašla v navzkrižju z zakonom? Pri pristojnih institucijah smo preverili, kaj velja za mladoletnico, ki bi rada s prodajo piškotov nekaj zaslužila. Zanimalo nas je, ali sme pri 14 letih opravljati pridobitno dejavnost, kakšne so njene obveznosti glede varnosti živil in izdajanja računov ter ali je pomembno, da gre za občasno prodajo v majhnem obsegu.

Furs: Pomembne so okoliščine posameznega primera

Na Finančni upravi RS (Furs) so poudarili, da je treba vsak primer presojati glede na konkretne okoliščine. Če mladoletno dekle občasno ponudi piškote, ki jih je samo speklo, in jih prodaja po simbolični ceni ali na podlagi prostovoljnih prispevkov, takšnega primera ni primerno obravnavati enako kot organizirano oziroma redno opravljanje pridobitne dejavnosti.

"Pri presoji so pomembne konkretne okoliščine posameznega primera, na primer obseg in pogostost ponujanja izdelkov ter način njenega izvajanja in tudi namen. Opisani primer že po svoji naravi praviloma ne sodi med primere, ki bi jih davčni organ z vidika nadzora davčnih obveznosti zaznaval kot posebej tvegane," so pojasnili.

Dodali so, da namen davčnega nadzora ni posegati v vsakodnevne, občasne aktivnosti posameznikov zanemarljivega obsega, temveč zagotoviti pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti predvsem tam, kjer obstajajo pomembnejša davčna tveganja. Če bi takšna prodaja sčasoma prerasla v redno, organizirano in obsežnejšo dejavnost, pa bi bilo treba preveriti, katere obveznosti je treba pri njenem opravljanju upoštevati.

Foto: Profimedia Peka piškotov

Še eno pomembno okoliščino predstavlja dejstvo, da je dekle mladoletno. Mladoletna oseba, ki še nima polne poslovne sposobnosti, namreč dejavnosti ne more samostojno registrirati na enak način kot polnoletna oseba, denimo kot samostojni podjetnik. Po pojasnilih Fursa bi se lahko prodaja brez ustrezne pravne podlage obravnavala kot delo na črno.

"Kršitev dela na črno se ugotavlja v vsakem posameznem primeru, kjer se upoštevajo tudi življenjski dogodki. V takih primerih lahko Furs deluje tudi preventivno z namenom doseči učinek," so poudarili.

"Na splošno bi se tako delo presojalo na podlagi določbe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki prepoveduje opravljanje dejavnosti, če posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ZPDZC-1 ali drugi zakoni. Po ZPDZC-1 pa je posamezniku prepovedano tudi nedovoljeno oglaševati dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno." 

Furs

Za posameznika, ki opravlja delo na črno, je po 21. členu ZPDZC-1 predpisana globa od 1.000 do 7.000 evrov. To pa ne pomeni, da bi bila takšna kazen v konkretnem primeru izrečena avtomatično. Odločitev bi bila odvisna od ugotovljenih okoliščin in presoje pristojnega organa.

Delo otrok, mlajših od 15 let, je dovoljeno le v izjemah

Medtem ko Furs poudarja pomen okoliščin konkretnega primera, so na Inšpektoratu RS za delo opozorili na omejitve, ki veljajo za delo otrok, mlajših od 15 let. Po njihovih pojasnilih je prodaja prek Facebooka ali drugega medija, oglasa v tiskanih medijih oziroma televizije, če se izvaja z namenom finančne pridobitve, komercialne narave in se šteje za delo.

Zakon o delovnih razmerjih sicer določa nekatere izjeme. Otroci, mlajši od 15 let, lahko proti plačilu sodelujejo pri snemanju filmov ter pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti. Poleg tega lahko otrok, ki je dopolnil 13 let, v času šolskih počitnic opravlja lažja dela v drugih dejavnostih, vendar največ 30 dni v posameznem koledarskem letu in pod zakonsko določenimi pogoji. Vrste dovoljenih lažjih del so opredeljene v posebnem pravilniku. Ta določa 18 različnih kategorij, pogoji pa so lahko zelo specifični. Pri predelavi lesa lahko otroci denimo ročno sestavljajo majhne sestavne dele, ne smejo pa delati s trdimi vrstami lesa, kot sta bukev in hrast. Omejitve veljajo tudi pri uporabi lepil.

Tudi za opravljanje dovoljenih lažjih del je potrebno predhodno dovoljenje inšpektorja za delo. Vlogo mora vložiti otrokov zakoniti zastopnik. 

Globe so lahko visoke, vendar ne veljajo vse za isto osebo

Zakon za kršitve pravil o delu otrok predvideva visoke globe: z globo od 3.000 do 20.000 evrov se lahko kaznuje delodajalec, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če otroku, mlajšemu od 15 let, omogoči delo v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih.

Za delodajalca, ki je posameznik, je za takšno kršitev predpisana globa od 450 do 1.200 evrov.

Kdo bi bil v primeru deklice krivec za nedovoljeno delo otroka, je težko ugotoviti, saj je starši niso najeli - zgolj zato, ker so njeni starši, jih ne moremo avtomatično šteti za delodajalce.

Zgolj navedba, da je prodaja 'občasna', ne zadošča za uporabo izjeme

Svoje zahteve imajo tudi na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Tam opozarjajo, da se priprava piškotov za prodajo drugim osebam razlikuje od priprave hrane za lastno domačo porabo. "Kadar se izvaja kot živilska dejavnost, je treba zagotoviti registracijo živilskega obrata ter izpolnjevanje predpisanih zahtev glede higiene, varnosti in označevanja živil. Te zahteve veljajo tudi pri prodaji prek družbenih omrežij, ne glede na to, ali ima ponudnik spletno trgovino ali zaposlene," so pojasnili.

Tudi na področju živil je pomembno, ali gre za enkratno oziroma zelo občasno prodajo ali za ponavljajočo se dejavnost. Zakon o varni hrani in krmi določa, da registracija obrata ni potrebna za fizične osebe, ki živilsko dejavnost izvajajo največ enkrat letno, na primer na vaških sejmih ali gasilskih veselicah.

Toda ta izjema se nanaša na obveznost registracije obrata in ne pomeni, da so živila izvzeta iz zahtev glede varnosti. Na trg se lahko dajejo samo živila, ki so varna in skladna s predpisanimi zahtevami.

Foto: Profimedia Peka piškotov "Zgolj navedba, da je prodaja 'občasna', zato ne zadošča za uporabo izjeme. Pri prodaji prek Facebooka je treba presoditi dejanski način, trajanje in pogostost izvajanja aktivnosti; ena objava namreč ne pomeni nujno enkratnega izvajanja dejavnosti," so poudarili na upravi. Odločilni nista niti količina piškotov niti višina zaslužka. Pomembno je, kako, kako dolgo in kako pogosto potekata priprava ter prodaja.

Če gre za živilsko dejavnost, je treba obrat pri UVHVVR registrirati pred začetkom obratovanja. Registracija zajema tudi prostor, v katerem poteka proizvodnja.

Tudi domača kuhinja mora izpolnjevati določene pogoje

Proizvodnja živil v stanovanjskih prostorih je mogoča, vendar pod predpisanimi pogoji. Zagotoviti je treba vsaj en ločen prostor, namenjen izključno proizvodnji živil. Drugi prostori se lahko uporabljajo tudi za domačo pripravo hrane, če so postopki časovno ločeni ter je prostor pred proizvodnjo ustrezno očiščen oziroma razkužen. Sama registracija običajne domače kuhinje zato še ne pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji za proizvodnjo živil za trg.

Nosilec živilske dejavnosti mora vzpostaviti, izvajati in vzdrževati tudi postopke, ki temeljijo na načelih HACCP. Ti so namenjeni prepoznavanju in obvladovanju tveganj za varnost živil. "Postopki in dokumentacija so lahko prilagojeni naravi in obsegu dejavnosti. Uredba ne zahteva pridobitve posebnega 'HACCP-certifikata'. Za priložnostne aktivnosti zunaj področja uporabe uredbe ta obveznost ne velja," so dodali na upravi.

Na UVHVVR so posebej opozorili še, da majhna količina piškotov sama po sebi ne pomeni izjeme od obveznosti registracije obrata. 

Tudi brezplačno razdeljevanje ne odpravi vseh obveznosti

Kaj pa, če bi deklica piškote podarjala in namesto plačila sprejemala prostovoljne prispevke? Tudi to po pojasnilih UVHVVR ne bi nujno spremenilo presoje. "Dajanje živil na trg po 8. točki 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 vključuje tudi njihov brezplačni prenos drugim osebam," so pojasnili. Ponudnik mora kupcem oziroma prejemnikom v vsakem primeru zagotoviti predpisane informacije o živilih. Pri piškotih so posebej pomembne sestavine in alergeni.

Pri predpakiranih piškotih mora biti naveden seznam sestavin po padajočem vrstnem redu glede na maso, snovi ali proizvodi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, pa morajo biti jasno poudarjeni. Glede na recepturo so to lahko denimo pšenica, jajca, mleko ali posamezne vrste oreškov. Podobne zahteve glede informacij o alergenih veljajo tudi za nepredpakirana živila.

Pri prodaji na daljavo morajo biti predpisane informacije kupcu dostopne že pred sklenitvijo nakupa, ob dobavi pa morajo biti zagotovljeni vsi zahtevani podatki. Pri predpakiranih živilih morajo biti pred nakupom dostopni tudi drugi obvezni podatki, razen datuma minimalne trajnosti oziroma datuma uporabe.

Kakšna globa ji torej grozi?

Na UVHVVR so pojasnili, da so sankcije odvisne od ugotovljene kršitve in statusa kršitelja. Če posameznik ne registrira obrata, čeprav je to obvezno, in daje živila na trg, je za takšno kršitev predpisana globa od 200 do 2.000 evrov. Ob ugotovljenih nepravilnostih lahko pristojni organ odredi tudi njihovo odpravo oziroma omeji ali prepove opravljanje dejavnosti.

Če torej pogledamo posamezne zakonske določbe, lahko globe segajo od nekaj sto do več tisoč evrov, pri nekaterih kršitvah pravil o delu otrok pa tudi do 20.000 evrov. Vendar to niso kazni, ki bi se samodejno seštele in v celoti doletele 14-letnico ali njene starše, temveč je njihova uporaba odvisna od konkretne kršitve, odgovorne osebe in okoliščin primera. V opisanem primeru bi tako morda zadostovalo že opozorilo.

nina.sprohar@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 38

  • 10:37 25. Oktober 2026.

    ZDR pravi da otroci do 18 leta ne smejo delat ponoči od 22 do 6 ure zjutraj naslednjega dne. delat …

  • 10:26 25. Oktober 2026.

    Takšne nebuloze imamo od levičarskih vlad. Od 35 let na svobodi, so bile 27 let na oblasti in kar znajo, …

  • 09:22 25. Oktober 2026.

    Vse je sranje razen kozlanja! Scanje smo že popili!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.