Po neuradnih informacijah novinarjev Financ naj bi vlada nameravala normirance precej bolj konkretno obdavčiti. Normirancem, ki zaslužijo letno do 25 tisoč evrov, naj bi priznali 80-odstotne odhodke, davčna osnova pa bi bila 20 odstotkov - enaka ureditev kot velja do zdaj.

Za tiste, ki letno zaslužijo od 25 do 100 tisoč evrov, pa bi priznali le 50 odstotkov odhodkov - davčna osnova bi bila tako 50 odstotkov.

"Oseba, ki ima za 50 tisoč evrov prihodkov, danes tako poleg prispevkov plača dva tisoč evrov davka (20 odstotkov na davčno osnovo, ki znaša 10 tisoč evrov). Po novem bi plačala 3.500 evrov davka (torej za prvih 25 tisoč evrov tisočaka, za drugih 25 tisoč evrov pa 2.500 evrov) in prispevke," so izračunali novinarji Financ.

Kako pa bi bilo s popoldanskimi normiranci? Za tiste, ki zaslužijo največ 25 tisoč evrov na leto, se obdavčenje ne bi spremenilo, država bi jim priznala 80 odstotkov normiranih odhodkov. Tistim, ki zaslužijo od 25 do 50 tisoč evrov letno, pa bi po novem priznali le 50 odstotkov normiranih odhodkov. 

Nova vlada je sicer že hitro po nastopu mandata napovedala, da bo urejala status normirancev, saj da naj bi bili privilegirani v primerjavi z običajnimi zaposlenimi. A kot smo že pred časom izračunali, so pri nizkih prihodkih normiranci celo precej na slabšem kot zaposleni, pri visokih pa bistveno na boljšem. 

Podatki finančne uprave sicer kažejo, da je pod povprečno plačo skoraj polovica, natančneje 41 odstotkov normirancev. Številni so ob tem izrazili kritike, da se vlada naslavljanja problematike ni lotila celostno, temveč je večino normirancev vrgla v isti koš.

dezurni@styria-media.si