V odvetniški pisarni Mira Senice so za dolžnika spisali ugovor na predlog za izvršbo. Padel nam je v oči, ker ugovor, kot so ugotovili na višjem sodišču, "ni niti priznal niti zanikal obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč izjavil nevednost, kar za obrazloženost ugovora zadošča". 

Ugovor mora namreč biti obrazložen, to pa je, če dolžnik v njem navaja takšna dejstva, na podlagi katerih bi, če bi se izkazala za resnična, pomenila zavrnitev upnikovega zahtevka. 

Skrbno pregledal dokumentacijo, pa nič našel ...

V predlogu za izvšbo je bilo navedenih 14 računov s podatki o številki računa, datumom izdaje in zapadlostjo, skupaj za okrog deset tisoč evrov. V pisarni Mira Senice so v ugovoru trdili, da dolžnik nima nobenega zapadlega dolga, da je "večkrat skrbno pregledal svojo dokumentacijo", a ni uspel ugotoviti, na kaj naj bi se navedene verodostojne listine nanašale, zato meni, da "vtoževana terjatev upnika ne obstaja oziroma je zastarala oziroma sploh še ni zapadla v plačilo". 

"Iz izjemno skopega opisa domnevnih zapadlih verodostojnih listin upnika, dolžnik nikakor ne more ugotoviti, na podlagi katerega pravnega temelja upnik vtožuje svojo terjatev. Glede na navedeno je mogoče sklepati, da upnik vtožuje neobstoječo terjatev ali že zastarano terjatev ali še nezapadlo terjatev," so še zapisali v odvetniški pisarni Mira Senice. 

Tudi tako se je torej mogoče pritožiti na sklep o izvršbi. Izvršba se namreč v primeru obrazloženega ugovora ustavi, dejstva pa se nato presojajo v pravdnem postopku na okrožnem sodišču. Tam pa se z nevednostjo ne pride prav daleč, tako da je morala stranka Mira Senice dolg poravnati, je pa z uspešnim ugovorom na izvršbo pridobila nekaj časa. 

dezurni@zurnal24.si