Pri ugotavljanju, v kateri razred spadate za otroški dodatek, subvencijo vrtca, štipendijo ali kakšno drugo pravico iz javnih sredstev je praviloma ključno, kako visoko plačo imate. Ta podatek pa je mogoče občutno "sfrizirati", če vam center za socialno delo upošteva tekoče dohodke.

Pri večini vlagateljev center za socialno delo upošteva podatke iz dohodninske odločbe, če pa je v letu, za katerega je že izdana, prišlo so spremembe periodičnega dohodka (na primer da ste leta 2018 prejemali porodniško, zdaj pa plačo, ali da ste v preteklem letu dobili službo, prej pa ste bili brez), pa se upošteva tekoči dohodek, to je zadnja neto plača. To pa si lahko znižate tako, da olajšave za vzdrževane družinske člane ne uveljavljate med letom, ampak šele v informativnem izračunu dohodnine.

"Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri upoštevanju tekočih dohodkov, na primer plače, upošteva neto znesek. Če oseba uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane med letom, je neto plača višja, zato se upošteva višja neto plača," so nam odgovorili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Ali želite olajšavo za vzdrževane družinske člane, ki zniža davčno osnovo in zviša neto plačo, uveljavljati med letom ali ne, morate to sporočiti računovodstvu podjeta, kjer ste zaposleni. Kdor olajšave med letom ne uveljavlja, pa jo želi v informativnem izračunu dohodnine, mora to finančni upravi sporočiti do 5. februarja, a tudi če tega ne sporoči, jo lahko uveljavlja z ugovorom na informativni izračun dohodnine, le vračilo se v tem primeru precej zamakne. 

Hiter izračun pokaže, da se z davčno olajšavo za dva otroka pri bruto plači tisoč evrov zniža za 68 evrov, pri 1500 za 93 evrov in pri bruto plači dva tisoč evrov za 114 evrov. Pri štiričlanski družini to po analogiji pomeni od 17 do 28 evrov manj mesečnega dohodna na družinskega člana, kar pa najbrž za marsikoga lahko pomeni uvrstitev v nižji dohodkovni razred. Meje nekaterih razredov so le okrog 60 evrov narazen, drugih pa nekaj čez sto.

Minus tovrstnega zniževanja tekočega dohodka pa je, da bo davčna olajšava za vzdrževane družinske člane upoštevana šele pri informativnem izračunu dohodnine in bo šele prihodnje leto nakazana v enkratnem znesku. Mnogi sicer to možnost koristijo kot način (brezobrestnega) varčevanja.

V nadaljevanju objavljamo še 4. a člen Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, ki določa, kdaj se v odločbi o otroškem dodatku in drugih pravicah iz javnih sredstev upoštevajo tekoči dohodki. 

____

4.a člen

(posebni primeri upoštevanja dohodkov)

(1) Če je oseba v preteklem letu imela več vrst periodičnih dohodkov iz 8. točke 3. člena ZUPJS* (v nadaljnjem besedilu: vrsta periodičnega dohodka), iz ugotovljenega dejanskega stanja pa je razvidno, da enega ali več vrst periodičnih dohodkov ne prejema več, se kot tekoči dohodki upoštevajo periodični dohodki, ki jih še prejema.

(2) Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki.

(3) Če je oseba, pri kateri se ugotovi sprememba prejemanja vrste periodičnega dohodka, v preteklem letu prejela še kakšen drug dohodek, se takšen drug dohodek upošteva na način iz 3. ali 4. člena tega pravilnika.

(4) Če je oseba v tekočem letu poleg ene vrste periodičnega dohodka začela prejemati še drugo vrsto periodičnega dohodka, se upoštevajo njeni tekoči periodični dohodki prera­čunani na letno raven.

(5) Če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da oseba v tekočem letu dohodka iz naslova študentskega dela zaradi spremembe statusa ne more pridobiti, se ta dohodek ne upošteva.

(6) Če je oseba v preteklem letu določeno vrsto periodičnega dohodka prejemala le del leta in ga še vedno prejema, se kot njen dohodek upošteva njen tekoči dohodek.

(7) Če se tekoči dohodek začne prejemati sredi meseca, se kot višina tekočega dohodka upošteva višina dohodka za prvi celotni mesec.

(8) Kadar je oseba prenehala prejemati določen periodični dohodek in je začela prejemati drugo vrsto periodičnega dohodka, se kot nastanek spremembe upošteva pridobitev novega statusa, ki ima za posledico začetek prejemanje druge vrste periodičnega dohodka.

* 8. točka 3. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev:

sprememba vrste periodičnih dohodkov – izguba ali začetek prejemanja plače skupaj z regresom, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, preživnine, delnega plačila za izgubljeni dohodek, nadomestila za invalidnost in sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas;

janez.zalaznik@zurnal24.si