Novembra lani je bil na zunanjem ministrstvu objavljen interni razpis za 15 veleposlaniških mest in za dve vodji generalnih konzulatov, kandidate za ta mesta pa bo zunanje ministrstvo vladi predlagalo v kratkem.

Po informacijah N1 so med njimi številni najtesnejši sodelavci ministra Logarja.

Tako naj bi se državnemu sekretarju Gašperju Dovžanu obetalo veleposlaniško mesto v Zagrebu, od koder se mora v začetku junija posloviti sedanji veleposlanik Vojislav Šuc. Zakon o zunanjih zadevah namreč določa, da lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata opravlja delo v tujini le do dopolnjenega 68. leta starosti.

Drugi državni sekretar na MZZ Stanislav Raščan naj bi odšel v Bratislavo, vodja Logarjevega kabineta Mihael Zupančič v Koebenhavn, generalni sekretar MZZ Jožef Drofenik pa v Haag.

V tujino naj bi po informacijah N1 odšla tudi šef kadrovske službe MZZ Sašo Podlesnik, ki naj bi se mu nasmihalo vodenje veleposlaništva v Kairu, in generalna direktorica direktorata za zadeve EU Barbara Sušnik. Slednja naj bi na veleposlaništvu v Belgiji nasledila dolgoletnega veleposlanika Rada Genoria, ki naj bi se upokojil.

Foto: Anže Petkovšek MZZ

Vodja službe za strateške komunikacije Nataša Kos naj bi odšla na čelo generalnega konzulata v Milanu, medtem ko naj bi generalni konzul v Trstu postal vodja sektorja za evropske države Gregor Šuc.

Vodenje veleposlaništva v Abu Dabiju naj bi po informacijah N1 prevzela vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour.

Kot so pojasnili na zunanjem ministrstvu, se v tem letu iztečejo mandati vodij veleposlaništev v Abu Dabiju, Berlinu, Bratislavi, Bruslju, Canberri, Haagu, Kairu, Koebenhavnu, Moskvi, Rigi, Rimu, Sofiji, Seulu, Teheranu, Varšavi in Zagrebu ter generalnih konzulatov v Milanu in Trstu.

Povedali so, da se večina razporeditev v zunanjo službo formalno izteče v poletnem času, nekaterim vodjem pa zaradi zakonskih omejitev mandat poteče že v prvi polovici leta. Dodali so, da sta delovni mesti vodij veleposlaništev v Seulu in Rigi še nezasedeni, saj gre za na novo odprti predstavništvi.

Postopek izbire kandidatov je sicer do pridobitve soglasja države gostiteljice tajen. V skladu z zakonom o zunanjih zadevah se mora kandidat za veleposlanika, potem ko vlada poda predlog, predstaviti odboru DZ za zunanjo politiko, po pridobitvi soglasja države gostiteljice pa mora ukaz o imenovanju veleposlanika podpisati še predsednik republike.

Foto: Anže Petkovšek MZZ