“Zadnjič se je otrok lotil po koncu stikov na centru za socialno delo (CSD) kar na ulici, tako da so morali nasilneža od otrok ločevati kar mimoidoči,” je svojo grenko izpoved o večletnem neuspešnem boju s sodnimi mlini zoper nasilnega nekdanjega soproga začela Vida Mavrer. Od zadnjega nasilja, ki ga je nad otrokoma izvedel njun oče, zdaj mineva leto, a zaradi sodne poravnave iz leta 2005, ko sta se ločila in določila stike, se zdaj vrstijo številne izvršbe oziroma denarne kazni, ker mati stikov ne izvršuje.

Neživljenjske odločitve
“Ona bi morala otroka pripeljati v vrtec v Železnikih, kjer ne živijo že vrsto let, saj se je morala ob prijavi nasilja umakniti v varno hišo, oba otroka pa hodita v šolo v Ljubljani,” neživljenjske odločbe sodišča pojasnjuje Neža Dular iz Odvetniške družbe Čeferin, ki Vido zastopa pro bono. Vida je namreč ostala brez službe, ker je morala zatočišče večkrat zamenjati, saj se je je nekdanji partner lotil celo v materinskem domu – edino nasilje, zaradi katerega je sploh bil obsojen, in sicer na en mesec pogojne kazni.

Oče nasilje zanika, težave otrok pa razlaga z nesoglasji med njim in nekdanjo soprogo. “Če se mami spravi onemogočati stike in pumpati otroke, se ob naših počasnih in nesposobnih sodiščih nič ne da narediti,” pravi.

“Vse ovadbe, ki sem jih vložila proti njemu zaradi nasilja, so bile ovržene. Tako sodišče v Novi Gorici kot sodišče v Ljubljani pa mu kar verjameta na besedo in ne upoštevata mnenj institucij in strokovnjakov, ki opozarjajo na hude posledice nasilja nad otrokoma. Višje sodišče v Ljubljani celo ni upoštevalo mnenja CSD Moste, ki je zapisal, da stiki otrokoma škodujejo,” našteva Vida. “Otroka sta bila življenjsko ogrožena, zato sem stike prekinila,” razlaga in dodaja: “Starejši sin je ime hude težave in je več let gledal le v tla – v vsem tem času se ne spomnim, da bi se kdaj nasmejal,” pripoveduje. Odkar pa stikov ni, je viden napredek, otroka sta se lepo vključila v šolo.

Več človečnosti
“V vseh teh letih je bilo več izvedenskih mnenj. Nazadnje je v postopku predodelitve izvedenec odločal samo o tem, ali je mati primerna mati, ni pa se poglabljal v stike; sodišče je odločalo le v okviru zahtevka in se s stiki izrecno ni ukvarjalo. To je togo. Ljudje potrebujejo malo več fleksibilnosti ali človečnosti in celostno gledanje na zadevo,” ugotavlja Dularjeva.

Premalo upoštevajo otroke
“Odločanje sodišč v primerih, v katerih so vpleteni otroci, je dolgotrajno in premalo upošteva koristi otrok,” opozarjajo tudi iz urada varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. Ta tudi v svojem poročilu za leto 2010, ki se še pripravlja, znova predlaga organizacijo specializiranih družinskih sodišč, na katerih bi odločali sodniki z dodatnimi znanji in bi v ospredje postavili korist otrok (zdaj družinske zadeve obravnava le en oddelek). Varuhinja ugotavlja tudi, da CSD nimajo enotne, predpisane doktrine in postopkov, predpisane dodatne izobrazbe za delo z družinami ob razvezi in niti enotnih navodil o tem, kako naj poskrbijo za pravice in boljšo korist otroka.