"Prvotno smo želeli razglasiti neodvisnost neposredno z ustavo, nakar bi razpisali samo neke vrste potrditveni referendum. Ker se je delo pri ustavi zataknilo zlasti po zaslugi Demosa, katerega člani so dajali številne neumne predloge, smo morali v plebiscit," je začetek slovenske osamosvojitvene poti komentiral oče slovenske ustave France Bučar.
Plebiscit se je moral razpisati, saj nas do tistega trenutka južni sosedi niso jemali resno.
Na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter deklaracijo o neodvisnosti. 26. junija istega leta je bila uradno razglašena suverena slovenska država.
"To je skupno delo"
Oče slovenske ustave nadaljuje, da je bilo tistega leta bistveno, da se je glede plebiscita sporazumela tako vladajoča stran kot tudi opozicija. "Vsi so se sporazumeli, da bodo pri predlogu nastopili skupaj ter da si v bodoče ne bo nobeden lastil nikakršnih posebnih zaslug. To je skupno delo."
Zaupnica osvobodilnemu gibanju
Izid plebiscita je bila predvsem zaupnica osvobodilnemu gibanju. "Šlo je bolj za vprašanje, ali je celoten koncept gibanja sprejemljiv za ljudi. Izid referenduma je bil zaupnica osvobodilnemu gibanju, ki se je pričelo leta 1988. Sprejem javnosti pa najbolje interpretira sam izid referenduma."
Upravičenost vojaškega posega
Beograd po besedah Bučarja samemu plebiscitu ni mogel ugovarjati, saj so številke povedale vse, vendar pa oblasti v Beogradu izida niso priznale kot zakoniti naslov za odcepitev.
"To je vaš enostranski akt. Če si želite odcepitev, se je potrebno sporazumeti tudi z ostalimi, saj ta ne zadeva samo vas. Dokler ne bo sklenjen sporazum tudi z ostalimi državami Jugoslavije, je vaša odcepitev nelegalna," je odziv Beograda opisal Bučar.
Zveza Jugoslavije je prav zaradi tega dejstva vztrajala na stališču, da je odcepitev protiustavna, obenem pa je tudi upravičevala kasnejši vojaški poseg.
"Sodišče 'zadavljeno' z delom"
Natanko eno leto po izvedbi plebiscita je bila sprejeta in razglašena tudi slovenska ustava, najvišji pravni akt v državi in vodilo za odločanje ustavnega sodišča. Po Bučarjevem mnenju ta ne zahteva nobene spremembe. "V ustavi bi bilo priporočljivo zmanjšati ali bolj jasno določiti pristojnosti ustavnega sodišča, saj je ta dobesedno 'zabasan' z delom." Ustava je bila z ustavnimi zakoni doslej spremenjena sedemkrat.
Na vprašanje o razliki med politično klimo danes in daljnega leta 1990 je še dodal, da je bilo takrat prisotne precej več jasnosti in predvsem odločnosti.
Janšev volilni golaž in Türkovi interesi
Prvega predsednika Državnega zbora RS smo povprašali tudi o aktualnih problemih. Glede Janševega poziva ljudi na ulice je dejal, da to lahko presoja le javno tožilstvo. "Oni bodo presojali ali poziv pomeni rušenje države, ali gre za navaden volilni golaž."
Komentiral je tudi Türkovo odlikovanje Tomaža Ertla, kateremu odkrito nasprotuje. "Že nekaj časa nazaj je bila v muzeju novejše zgodovine razstava Temna stran meseca. V eni sobi je dokument, ki sem ga videl prvič. Tam piše: Franceta Bučarja zaenkrat ne bomo zaprli, ker bi to škodilo našim interesom."