Eden najgrozljivejših umorov v Sloveniji v zadnjih letih je danes v Kranju dobil sodni epilog. Štiriintridesetletni David Trivić iz Cerkelj na Gorenjskem in 27-letni Blejec Andraž Skrinjar sta bila za umor nekdanjega sodelavca Milana Seršena iz koristoljubja na grozovit oziroma zahrbten način v sostorilstvu obsojena vsak na 24 let zapora.
David Trivić
Slišala tri moške glasove
Očividcev krvavega dejanja, ki se je na kmetiji Pr' Grebenar v Stražišču pri Kranju zgodil v noči na lanski 7. junij, ni bilo, le soseda, s katero smo se pogovarjali še isto dopoldne, je skozi odprto okno slišala tri moške glasove. "Milan je govoril z malo povišanim tonom, vendar se ni zdelo nič hudega. Ne vem pa, koliko je bila takrat ura, nisem pogledala."
Toda višja državna tožilka Nadja Gasser je na podlagi zbranih materialnih dokazov in zaslišanj v preiskavi spisala obtožnico, v kateri je podrobno opisan potek dogajanja in tudi motiv za umor. Trivić je 57-letnemu Seršenu, za katerega je bilo znano, da ima pri sebi ali v svojem vozilu vedno precej denarja, dolgoval 14.582 evrov, ki naj jih ne bi nameraval vrniti.
Nad njim sta se brezčutno izživljala
V četrtek, 6. junija, mu je napovedal svoj obisk, pripeljal pa se je skupaj s Skrinjarjem. Pili so pivo in zraven zvrnili še kakšnega kratkega, ko pa jima je Seršen obrnil hrbet, da bi pospravil prazne pločevinke, sta ga napadla: eden od njiju ga je udaril v tilnik, da ga je odneslo v steno, kjer se je sesedel in začel tresti. Zatem je dobil najmanj deset udarcev z macolo po glavi, eden od obtožencev pa mu je zarezal z olfa nožem v vrat. "Še naprej se je tresel in krvavel, obdolženca pa sta se brezčutno izživljala nad njim in mu na koncu čez glavo poveznila polivinilasto vrečko ter jo z vrvjo zadrgnila okrog vratu, da se je zadušil. Truplo sta naložila v prtljažnik in ga odvrgla v gozdu na Jelovici," je Gasserjeva predstavila obtožnico, po kateri sta si storilca razdelila približno 500 evrov iz Seršenove denarnice, vzela ključe njegove hiše in avta ter plastične kovčke s tremi baterijskimi vrtalniki in merilno napravo.
Andraž Skrinjar
Krivdo valila en na drugega
Trivić in Skrinjar sta krivdo valila en na drugega. "Milan je sedel na stolu pred garažo, Andraž se je naslanjal na njegovega forda, jaz pa sem stal pri vratih. Popili smo tri laške in nekaj viljamovk. Ko se je Milan odpravil v garažo, da odvrže prazne pločevinke, je Andraž odhitel za njim, s tal pograbil dvokilogramsko macolo, ga od trikrat do petkrat udaril v zatilje, potem prijel za lase in potegnil z olfanožem po vratu ter še dvakrat z macolo udaril v obraz. Zavpil sem, če je nor, on pa je rekel, naj ga prevaliva, da mu bova pomagala. Mislil sem, da mu bova res, a sem takrat tekel bruhat. Ko sem se vrnil, je imel Milan na glavi vrečko, Andraž pa je zategoval vrv. Jaz sem takrat nosil rokavice, ki mi jih je vrgel iz svojega avta, zase jih ni našel," je povedal Trivić in zatrdil, da je k Seršenu prišel z namenom, da se pogovorita o odplačilu njegovega dolga. Vrniti da mu ga je hotel v enem kosu, z najemom posojila.
Skrinjarju naj bi se uklonil zaradi strahu: "Opozoril me je, da naj ne pozabim, da me opazujejo, in da imam družino. Moja žena je res videla neke avtomobile, ki so vozili okrog našega doma, ampak mislim, da jih je poslal Andraž, ker je o tem vedel čisto vse. Ne bojim se zase, ustrašil pa sem se za svojo familjo. Kljub temu ne vem, zakaj ga nisem ustavil, morda zaradi panike, stresa, šoka. Ne vem, me pa še danes žre."
Milan Seršen
Otrpnil sem in nisem vedel, kaj storiti
Skrinjar je pripovedoval ravno nasprotno: "David je želel, da ga spremljam k Milanu, mogoče, da bom priča, ko mu bo vrnil dolg. Mislil sem, da gre za 300 ali 400 evrov, potem pa se je izkazalo, da za kar 15.000, ki jih David ni imel. Pili smo, David pa je ves čas počasi pomikal macolo iz garaže proti vratom, da ga je Milan vprašal, kaj bo z njo. Potem je nesel pločevinke v smeti, David pa mi je pomignil z glavo in roko, kar sem razumel, da greva domov. Šel sem k avtu, ko sem zaslišal ropot in nekakšno jamranje. Počakal sem, da je v slabi minuti potihnilo in pogledal v garažo: David je, okrvavljen, držal macolo v roki, Milan pa se je sesedel, njegov obraz je bil neprepoznaven. Telefon sem pustil doma, še danes pa razmišljam, zakaj nisem stekel po pomoč. Otrpnil sem in nisem vedel, kaj storiti. Vprašal sem Davida, kaj je naredil, pa je samo grdo gledal in rekel, naj mu pomagam Milana zvleči do vrat, kar sem zavrnil. Ubogal pa sem ga, da naj avto premaknem bližje garaži. Ko sem se vrnil, sem videl, da je dal Milanu vrečko čez glavo in jo zavezal z vrvjo. Nekajkrat je še zavzdihnil in utihnil. Zanimivo je tudi, da je imel David ves čas na rokah delovne rokavice."
Z žrtvijo ni imel nič
Zatrdil je, da je Trivić odločil, kje bosta odvrgla truplo: "Tam sem bil prvič." Sicer pa s Seršenom ni imel popolnoma nič: "Zablokiral sem ga na telefonu, saj me je ves čas klicaril, ko je iskal Davida. Pa tudi nisem hotel nič z njim, ker so ga odpustili zaradi alkohola." Tudi sam naj bi se bal Trivića: "David mi je govoril, da pozna plačance in si je od enega od njih sposodil pištolo. Nisem ga še videl tako jeznega in polnega adrenalina. Ustrašil sem se, da bom končal kot Milan. Zato tudi nisem zbežal, saj ve, kje živim, pa še sodelavca sva. Zakaj nisem šel na policijo, pa se še vedno sprašujem."
Trpel je fizično in psihično
Tožilka Gasserjeva je v petkovi zaključni besedi po poročanju Dnevnika oba zagovora označila za neverodostojna in za vsakega obtoženca predlagala 30 let zapora: "Oškodovanec je pred smrtjo trpel hude fizične bolečine, prav tako je psihično trpel. Šlo je za brezčutno ravnanje in izživljanje, ki se je stopnjevalo, dokler ni izdihnil."
Trivićeva odvetnica Brigita Žvan se je zavzela za milejšo sankcijo, ker da je njen klient le pomagal skriti truplo, storilec pa da je Skrinjar. Tega zastopa odvetnik Željko Batinič, ki je predlagal oprostilno sodbo, saj da laže Trivić. Njegova stranka s Seršenovo smrtjo tudi ni pridobila nobene materialne koristi.
O krivdi ni dvoma, bila sta usklajena
Toda odvetnika nista prepričala sodnega senata pod vodstvom sodnice Nine Prosen. Kot je obrazložila sodbo, res niso ugotovili, kdo od obtožencev je umoril Seršena, sta pa delovala usklajeno, na kar kaže dejstvo, da sta se pripeljala z enim vozilom in brez mobilnih telefonov, ki bi izdala njuno gibanje. "Truplo sta odvrgla na nedostopnem kraju in ga ne bi našli, če kriminalistov ne bi sledi pripeljale do Trivića. Senat tudi ni sledil njunima navedbama, da sta se bala en drugega, saj sta bila sodelavca in prijatelja."
Oteževalne okoliščine pri določitvi kazni so bile teža dejanja, da sta Trivić in Skrinjar vzela vso žrtvino gotovino, odvrgla truplo na skrit kraj in odnesla morilsko orodje, olajševalne pa poprejšnja nekaznovanost, urejeno življenje in, v Trivićevem primeru, skrb za otroka. Seršenovemu sinu morata povrniti ostanek ukradenega denarja - del sta ga porabila za tankanje avtomobila - in stroške pogreba, stroškov postopka pa sta oproščena.
Seršenova sestra in sin sta s svojima premoženjskopravnima zahtevkoma napotena na pravdo. Tožilstvo je pritožbo že napovedalo in ni dvoma, da mu ne bo sledila tudi obramba.
Sem proti smrtni kazni , toda so grozodejstva , kjer bi se reklo ,da drugačna kazen ni kazen. Ta dva …
A je to normalno, da se ob umoru z mučenjem upošteva olajševalne okoliščine - kaj nista dobila še dodatnih let …
Samo smrtna kazen bi bila poštena razsodba. Sedaj pa naj jih narod futra.