Z ameriškega centra za sneg in led U.S. National Snow and Ice Data Center, ki ima sedež na univerzi v Coloradu, so sporočili, da lahko količina staljenega ledu leta 2008 pred koncem sezone taljenja preseže lanski rekord. Po njihovih podatkih je v ponedeljek ledena površina v Arktičnem oceanu padla pod 5,3 milijona kvadratnih kilometrov, led pa se vztrajno tali naprej. Lani se je ledena površina zmanjšala na rekordno nizkih 4,3 milijona kvadratnih kilometrov, kar je skoraj 40 odstotkov manj od povprečja v letih od 1979 do 2000. Nekateri strokovnjaki napovedujejo nadaljnje stopnjevanje taljenja, tako da do leta 2030, mogoče celo prej, poleti v arktičnem oceanu po njihovih ocenah ledu sploh ne bo več.

Taljenje ni naključje
Po besedah Christopherja Krenza, vodje arktičnega projekta Oceana, vse hitrejše taljenje ledu ni naključje. S taljenjem ledu, ki je svetle barve, je na površju vedno več temnega oceana. Temni ocean absorbira več toplote kot led in posledično se segrevanje pospešuje. Dodatna toplota bo po njegovem mnenju pospešila taljenje arktične površine, ki je vse leto zamrznjena. S tem se bodo stajale tudi organske oblike, ki bodo povečale količino toplogrednih plinov in še pospešile globalno segrevanje.

Taljenje ledu močno ogroža populacijo severnih medvedov v morju Chukchi na severozahodni obali Aljaske. 16. avgusta so znanstveniki v morju od 24 do 105 kilometrov od aljaške obale opazili devet severnih medvedov. Nekateri so plavali proti severu, da bi dosegli polarni led, ki je bil takrat od njih oddaljen okoli 650 kilometrov. Severni medved je sicer odličen plavalec in znani so primeri, ko so preplavali po 160 kilometrov. Taki podvigi pa jih močno utrudijo in obstaja velika verjetnost, da med plavanjem zaradi utrujenosti utonejo.